32-kilometrski odsek je bil začetek gradnje avtocestnega križa, ki je bil dokončan šele desetletja kasneje.
Mineva 50 let od odprtja prvega avtocestnega odseka v Sloveniji. 29. decembra 1972 je namreč stekel promet med Vrhniko in Postojno. 32 kilometrov dolg odsek so gradili dve leti in pol. Dars je obletnici posvetil razstavo, ki so jo poleti predstavili v Muzeju novejše zgodovine, v prihodnjem letu pa jo bodo še v Tehniškem muzeju.
Gradnja odseka, ki je del primorskega kraka avtocestnega križa, se je začela 22. maja 1970. To je bila prva štiripasovna avtocesta v tedanji Jugoslaviji. Na relaciji, ki je bila takrat s približno 8000 vozili na dan prometno najbolj obremenjena v državi, je skrajšala potovalne čase za skoraj pol ure, saj voznikom ni bilo več treba po ozki ovinkasti cesti med Planino in Postojno.
Gradbišče je bilo razdeljeno na tri dele. Traso med Vrhniko in Logatcem so projektirala in zgradila srbska podjetja Planum, Partizanski put in Mostogradnja. Za odsek med Logatcem in Uncem je bilo odgovorno makedonsko podjetje Mavrovo. Traso Unec-Postojna so projektirala slovenska podjetja Projekt nizke zgradbe Ljubljana, Gradis biro za projektiranje Ljubljana, Tehnogradnja Maribor in Gradis nizke gradnje Maribor. Izvajalec gradbenih del na tem pododseku je bilo združenje GAST, v katerem so sodelovali Slovenija ceste Ljubljana, SGP Primorje Ajdovščina in Gradis Ljubljana.
Prva avtocesta je bila pomemben mejnik tudi za slovensko politiko. Glavni pobudnik gradnje je bil izvršni svet socialistične republike Slovenije pod vodstvom Staneta Kavčiča. Zavzemal se je, da bi s pomočjo posojil iz tujine prej zgradili tiste ceste, ki jih potrebuje obstoječe gospodarstvo in so najbolj prometno obremenjene kot tiste v manj razvitih republikah. Ko se je jugoslovanski zvezni izvršni svet odločil drugače, je prišlo do odkritega spora. Slovenskemu vodstvu so v Beogradu očitali nacionalizem. Še pred koncem gradnje avtoceste je moral Kavčič odstopiti.
V času Kavčičeve vlade je republiški cestni sklad izdelal program gradnje avtocest, ki se skoraj v celoti ujema z zdaj obstoječim avtocestnim križem. Po tistem programu naj bi 594 kilometrov cest zgradili do leta 1989. Do osamosvojitve Slovenije je bila uresničena približno tretjina načrta.
Leta 1993 je bila ustanovljena Družba za avtoceste RS (Dars), ki je prevzela v upravljanje obstoječe hitre ceste in bila odgovorna za gradnjo novih. Neprekinjeno avtocesto od Šentilja do Kopra je dokončala leta 2005. Leta 2008 so na to priključili odsek med Mariborom in Pincami na meji z Madžarsko. Pred dvema letoma so začeli graditi severni del t. i. tretje razvojne osi, ki bo povezal severni in jugovzhodni del Slovenije.
Zdaj je v Sloveniji nekaj več kot 600 kilometrov avtocest oziroma hitrih cest.
Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol