Letos mineva 50 let od odprtja prvega avtocestnega odseka v Sloveniji. Odsek med Vrhniko in Postojno so tedanje oblasti uradno odprle 29. decembra 1972, Muzej novejše zgodovine Slovenije pa bo 50. obletnico obeležil s priložnostno fotografsko razstavo. Gradnjo odseka si je morala Slovenija v takratnem političnem kontekstu malodane izboriti.
Na razstavi z imenom Slovenika, zares si čudovita bo po pojasnilih Darsa poudarek predvsem na fotografskem gradivu različnih avtorjev iz bogate zakladnice muzejeve Fototeke ter iz arhiva državnega upravljalca avtocest in hitrih cest. Na ogled bo od četrtka do 31. avgusta.
Več kot 40 razstavljenih fotografij, ki ponazarjajo vse faze gradnje, od prve sprožene mine na gradbišču do slovesnega odprtja dobri dve leti po začetku del, bo skupaj s predmeti (uniformami prvih cestninskih delavcev, kovčkom in torbico za prevažanje denarja) in pričevanji na ogled v prvem nadstropju muzeja in na platoju pred muzejem. Muzej novejše zgodovine skupaj z Darsom, ki je donator pri projektu, jeseni načrtuje še izid kataloga s slikovnim gradivom.
Na Darsu so ob tej priložnosti spomnili, da je bilo prelomno leto na področju urejanja in gradnje cestnih omrežij v socialistični Sloveniji leto 1966. Takrat je bila izdelana prva študija o možnosti graditve hitrih cest v republiki, ki je bila na podlagi javne obravnave in strokovne razprave temelj republiškega zakona o modernizaciji cestne povezave Šentilj-Nova Gorica, sprejetega marca 1969.
Sprejet je bil odlok o modernizaciji cestnih odsekov Vrhnika-Postojna-Razdrto na primorskem kraku in Hoče-Levec na štajerskem, za katerega bi del finančnih sredstev zagotovila tedanja Socialistična republika Slovenija, del pa Mednarodna banka za obnovo in razvoj (IBRD), ki je v šestdesetih letih minulega stoletja Jugoslaviji za graditev avtocest namenila več posojil.
Zaradi želje drugih jugoslovanskih republik, da bi prav tako gradile moderne štiripasovne ceste, je bila kvota posojila, ki jo je IBRD namenila Jugoslaviji, premajhna. Zvezni izvršni svet, ki je takrat odločal o razdelitvi posojil med republikami, je odločil, da posojila Sloveniji ne odobri, ker naj bi bile druge republike do tega bolj upravičene.
V Sloveniji je zaradi tega, kot so opomnili pri Darsu, prišlo do t. i. cestne afere. Organi oblasti, mediji in prebivalstvo so stopili v bran takratni bolj liberalno usmerjeni republiški vladi Staneta Kavčiča ter ga podprli v zahtevah po enakovredni obravnavi zahtev republik. Na koncu je prišlo do delnega kompromisa, tako da je Slovenija za odsek Vrhnika-Postojna dobila 16,1 milijona dolarjev posojila.
Gradnja prvega slovenskega avtocestnega odseka se je začela 22. maja 1970, uradno odprtje je bilo 29. decembra 1972, malo zatem, ko je Kavčič odstopil s položaja predsednika slovenske vlade.
Skoraj 32 kilometrov dolg odsek so gradila podjetja iz vse Jugoslavije. Gradnja je bila razdeljena na tri pododseke: Vrhnika-Logatec, Logatec-Unec ter Unec-Postojna.
Takoj zatem je stekla še gradnja 11,1 kilometra dolgega odseka med Postojno in Razdrtim, ki je bil prometu predan septembra 1974.
Preberite še: Kakšen bo svetovni avtomobilski park leta 2035? Takšne so napovedi poznavalcev
Do leta 1994 in začetka uresničevanja nacionalnega programa izgradnje avtocest v samostojni Sloveniji je bilo po podatkih s spletne strani Darsa zgrajenih 146,6 kilometra štiripasovnih avtocest in hitrih cest ter 59,1 kilometra na pol dokončanih dvopasovnih avtocest, in sicer na gorenjskem, dolenjskem in štajerskem kraku ter na območju ljubljanske obvoznice.
Od leta 1994 je bilo medtem zgrajenih skupno 540 kilometrov avtocest in hitrih cest ter drugih javnih cest skladno z nacionalnim avtocestnim programom. Po dokončanju avtocestnega križa in pomurske ter vipavske hitre ceste je bila kot zadnja leta 2018 prometu v celoti predana še podravska avtocesta do mejnega prehoda Gruškovje.
Ob stalnih obnovah in nadgradnjah omrežja je Dars zdaj predvsem pred nalogo graditve tretje razvojne osi, ki bo Slovenijo bolje povezala še na relaciji sever-jug. Dela že potekajo na severnem kraku, in sicer med Velenjem in Slovenj Gradcem, naslednje naj bi stroji zabrneli na južnem kraku v okolici Novega mesta.
Dars v bližnji prihodnosti čaka še projekt zaključka obalne hitre ceste v Slovenski Istri, časovno dlje pa je odmaknjen projekt avtoceste ali hitre ceste na povezavi med primorsko avtocesto in mejnim prehodom Jelšane.
Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj