Električni avtomobil pozimi skoraj nima dosega. Na dopust z njim ne moreš. Polnilnic je premalo, polnjenje traja celo večnost, električno omrežje pa bo ob večjem številu električnih vozil tako ali tako pokleknilo. O elektromobilnosti se je v zadnjih letih nabralo toliko trditev in prepričanj, da je včasih težko ločiti resnične težave od mitov, ki jih je razvoj že prehitel.
Prav slednjim smo namenili novi Avto magazinov podcast, ki nastaja v sodelovanju s Petrolom. Naš gost je bil Matic Markovič, vodja storitev polnjenja pri Petrolu, ki elektromobilnost spremlja nekoliko drugače kot večina voznikov. Ne le skozi avtomobile in njihove baterije, temveč predvsem skozi vprašanje, kaj se zgodi, ko jih je treba napolniti.
In prav pri polnjenju se začnejo številni miti.
Je doseg res še največja težava?
Ko beseda nanese na električne avtomobile, se pogovor skoraj neizogibno začne pri dosegu. Koliko kilometrov naredi z enim polnjenjem? Koliko jih izgubi pozimi? Kaj se zgodi na avtocesti? In kaj, če baterije zmanjka daleč od polnilnice?
Markovič opozarja, da je treba na doseg gledati skupaj z načinom uporabe avtomobila. »Pri električnem avtomobilu se moraš vprašati predvsem, kje in kdaj ga boš polnil,« je ena od rdečih niti pogovora.
To je precej drugačna logika od tiste, ki smo je vajeni pri bencinskem ali dizelskem avtomobilu. Električnega avtomobila namreč ni treba vedno odpeljati na namensko polnilnico. Polni se lahko takrat, ko tako ali tako stoji – doma, v službi, pred trgovskim centrom ali med daljšim postankom na poti.
Zato vprašanje ni več samo, koliko kilometrov avtomobil prevozi z enim polnjenjem, temveč kako preprosto lahko energijo nadomestimo takrat, ko jo potrebujemo.
»Kaj pa, če živim v bloku?«
Tu se teorija hitro sreča z vsakdanom. Lastnik hiše, ki lahko vsak večer avtomobil priključi doma, je v bistveno drugačnem položaju kot nekdo, ki živi v bloku in parkira na skupnem ali celo javnem parkirišču.
Tudi Markovič tega ne skriva. Domače polnjenje je eden največjih adutov električnega avtomobila, toda dostop do njega ni samoumeven. Prav zato je razvoj javne in poljavne polnilne infrastrukture tako pomemben.
V podcastu smo ga vprašali tudi, ali imamo v Sloveniji polnilnic sploh dovolj in zakaj se vozniku včasih zdi, da je uporaba javne polnilnice še vedno precej bolj zapletena od obiska bencinskega servisa.
Markovič pri tem izpostavlja še eno pomembno spremembo: uporabnika tehnologija v ozadju pravzaprav ne zanima. Voznik želi pripeljati, priključiti avtomobil, plačati in nadaljevati pot. Če za to potrebuje več aplikacij, kartic in uporabniških računov, sistem še ni tako preprost, kot bi moral biti.
Hitrejša polnilnica ni vedno tudi boljša
Veliko je govora tudi o moči polnilnic. 50, 150, 300 ali celo več kilovatov – višja številka na prvi pogled pomeni boljšo polnilnico.
Toda Markovič v pogovoru pojasnjuje, zakaj stvar ni tako preprosta. Največja moč na polnilnici še ne pomeni, da jo bo avtomobil lahko ves čas izkoriščal. Hitrost je odvisna od vozila, baterije, njene temperature in napolnjenosti ter številnih drugih dejavnikov.
Zato je eden od mitov, ki smo se jih lotili, tudi prepričanje, da mora biti prihodnost elektromobilnosti nujno povezana z vedno močnejšimi polnilnicami. Včasih je pomembneje, da je polnilnica tam, kjer jo voznik dejansko potrebuje, kot pa da na njej piše čim višja številka.
Če bodo vsi vozili električne avtomobile, bo omrežje zdržalo?
To je verjetno eden najpogostejših argumentov v razpravah o elektromobilnosti. Kaj se bo zgodilo, če se bo ob petih popoldne domov pripeljalo na tisoče voznikov in bodo vsi hkrati priključili svoje avtomobile?
Markovičev odgovor pokaže, zakaj prihodnosti polnjenja ne moremo razumeti zgolj kot postavljanje vedno več polnilnic. Ključno bo pametno upravljanje energije.
Ni namreč enako, ali deset avtomobilov začne polniti z največjo močjo v istem trenutku ali pa sistem njihovo polnjenje razporedi čez več ur. V enačbo vse bolj vstopajo tudi sončne elektrarne, baterijski hranilniki in dinamično upravljanje polnilne moči.
Markovič zato v podcastu razloži tudi, kaj bi množičnejši prehod na električne avtomobile dejansko pomenil za slovensko električno omrežje in zakaj vprašanje »ali imamo dovolj elektrike« samo po sebi ne pove celotne zgodbe.
Kaj pa cena?
Tudi pri stroških je odgovor odvisen od tega, kako avtomobil uporabljamo. Voznik, ki večino energije napolni doma, je v drugačnem položaju od nekoga, ki je odvisen predvsem od hitrih javnih polnilnic.
Z Markovičem smo zato odprli tudi vprašanje, koliko danes v resnici stane vožnja z električnim avtomobilom, kje je polnjenje najugodnejše in zakaj primerjava cene litra goriva s ceno kilovatne ure elektrike pogosto ne pove dovolj.
Ob tem pa se pojavi še eno vprašanje, ki bo z rastjo števila električnih avtomobilov vse pomembnejše: kako se bodo spreminjale cene javnega polnjenja in kakšno vlogo bodo pri tem imeli ponudniki infrastrukture.
Elektromobilnost ni ne čudežna rešitev ne slepa ulica
Električni avtomobili imajo nenavadno sposobnost, da razpravo hitro razdelijo na dva tabora. Za ene so skoraj samoumevna prihodnost osebne mobilnosti, za druge tehnologija, ki brez subvencij in političnih odločitev nima prihodnosti.
Markovič v pogovoru ne skriva, da elektromobilnost še zdaleč nima rešenih vseh težav. Razlike med uporabniki so velike, infrastruktura se mora še razvijati, polnjenje pa mora postati preprostejše.
Po drugi strani so številni pomisleki, ki jih danes še vedno poslušamo, nastali v času električnih avtomobilov z bistveno manjšimi baterijami, počasnejšim polnjenjem in precej redkejšo infrastrukturo.
Zato smo z Maticem Markovičem preverili, kateri miti o elektromobilnosti imajo še vedno realno osnovo, katere je razvoj že povozil in kje kritiki električnih avtomobilov pravzaprav opozarjajo na povsem resnične težave.
Od dosega pozimi in poti na morje do življenjske dobe baterij, hitrosti polnjenja, cen ter vprašanja, ali bi slovensko električno omrežje sploh preneslo množičen prehod na električne avtomobile.
Odgovori niso vedno takšni, kot bi jih pričakovali.
Celoten pogovor z Maticem Markovičem si oglejte v novem Avto magazinovem podcastu, ki ga pripravljamo v sodelovanju s Petrolom.
