Vojaško zaostrovanje med ZDA, Izraelom in Iranom je v nekaj dneh povzročilo močan odziv na energetskih trgih. Cena nafte je po začetku napadov 28. februarja opazno poskočila, negotovost na Bližnjem vzhodu pa znova odpira vprašanje stabilnosti dobavnih verig, ki so v avtomobilski industriji že več let pod pritiskom.
Ključna točka dogajanja je Hormuška ožina, ena najpomembnejših energetskih prometnic na svetu. Skozi ta ozki morski prehod dnevno steče okoli 20 milijonov sodov surove nafte, poleg tega pa tudi velike količine utekočinjenega zemeljskega plina ter surovin za industrijo, kot so aluminij, jeklo in osnovni materiali za proizvodnjo plastike. Prav ti materiali so temelj za izdelavo številnih avtomobilskih komponent – od karoserijskih delov do notranjih oblog.
Po izbruhu spopadov se je ladijski promet skozi ožino praktično ustavil, več prevoznikov je plovbo začasno prekinilo. Iranske oblasti so po poročilih tujih agencij celo napovedale, da bodo območje zaprle za promet. Če bi zapora trajala dlje časa, bi to lahko povzročilo nove zamude v dobavi delov in surovin, zlasti za evropske in azijske proizvajalce vozil.
Naftni trgi so se odzvali takoj. Cena sodčka je 2. marca skočila za skoraj sedem odstotkov in se za kratek čas povzpela nad približno 75 evrov, nato pa se umirila nekaj evrov nižje. Del analitikov opozarja, da bi lahko ob dolgotrajnem konfliktu cena hitro presegla mejo 93 evrov za sod. To bi pomenilo dražje gorivo, višje stroške transporta in posledično dodatne pritiske na cene vozil, so zapisali pri Automotive News Europe.
Za avtomobilsko industrijo je to še posebej občutljivo obdobje. V ZDA se trg po intenzivnem spodbujanju električne mobilnosti znova bolj obrača k bencinskim modelom, ki so neposredno odvisni od gibanja cen nafte. Vsak večji skok cen energentov tako neposredno vpliva na stroške proizvodnje in končno ceno avtomobilov, ki so že zdaj visoke zaradi inflacije in carinskih obremenitev.
Če bi se konflikt razširil še na druga strateška območja, kot sta Rdeče morje ali Sueški prekop, bi bile posledice za svetovno trgovino še precej resnejše. V tem primeru ne bi šlo zgolj za podražitve, temveč za potencialne prekinitve dobav in dodatno negotovost na trgih.
Proizvajalci vozil in dobavitelji za zdaj razmere spremljajo in ocenjujejo možne scenarije. A izkušnje zadnjih let – od pandemije do pomanjkanja polprevodnikov – kažejo, da se lahko geopolitična kriza zelo hitro prelije v konkretne težave na proizvodnih trakovih. Tokratni pretresi na energetskem trgu so zato še en opomnik, kako tesno je avtomobilska industrija povezana z globalno politično in varnostno sliko.
Poglejte tudi:
