V nedavnih neurjih, ki so se razbesnela po Sloveniji in so najhuje prizadela gorenjski in štajerski konec, je bilo veliko avtomobilov poplavljenih. Pri tem se seveda poraja vprašanje, ali je tako poškodovane avtomobile sploh še smiselno popravljati?
Prvo merilo, ki vpliva na odločitev, ali v poplavah poškodovano vozilo popravljati ali ga preprosto zavreči, je stopnja poplavljenosti avtomobila. In glede na poškodovanost avtomobila bi lahko govorili o treh stopnjah.
V prvo bi lahko uvrstili vozila, ki jih je voda zalila največ do višine podvozja oziroma pragov (voda torej ni prodrla v potniški prostor in votle dele karoserije, ki niso odporni na intenzivno spiranje z vodo). In ker je dno vsakega vozila zasnovano tako, da brez posledic prenese spiranje, ki mu je podvrženo pri vožnji po dežju in lužah, je popravilo tako poplavljenih vozil najmanj zahtevno in najcenejše, saj je poškodovanost omejena le na podvozje, zavorni sistem in v najslabšem primeru še na izpušni sistem. S podvozja je treba tako splahniti blato, ki je bilo pomešano z vodo, in pregledati vse elemente podvozja.
Pri zavornem sistemu je treba razdreti prednje in zadnje kolute oziroma zavorne bobne, jih temeljito očistiti vode in morebitnega blata v notranjosti ter vse dele tudi posušiti. Težavo namreč povzroča vlaga v predelu potisnih batov zavornih čeljusti in zavornih batov, ki ne smejo oksidirati, saj v nasprotnem primeru sistem ne tesni, posledično pa lahko odpove zavorni sistem.
Pri izpušnem sistemu je treba preveriti, ali je vanj vdrla voda, in če je, kako daleč je prišla. Težava pa sta katalitični pretvornik in tipalo lambda, ki sta ponekod vgrajena neposredno pod trebuhom vozila in ju je voda zelo verjetno zalila. Ker seveda nista predvidena za ‘namakanje’ v vodi, pomešani z blatom, ju bo zelo verjetno treba zamenjati.
Druga skrajnost so vozila, ki jih je vodni tok odnesel ter premetaval po na novo nastali strugi. Takšna vozila so seveda za odpis. Poškodbe so namreč tako velike, da popravilo takega vozila preprosto ni (finančno) smiselno.
Dosti težja odločitev, ali avtomobil dati v popravilo ali ne, pa velja za vozila, ki so bila izpostavljena zelo visokemu vodostaju in je v njihovo notranjost naplavilo marsikaj, a po drugi strani vodni tokovi niso bili tako močni, da bi jih odnesli in premetavali naokoli. Pri tako poškodovanih vozilih je običajno slika na prvi pogled dosti lepša, kot je dejansko stanje v drobovini avtomobila. Pri tovrstnih poškodbah je namreč treba upoštevati, da sta voda in blato prodrla v kotičke, za katere sploh niste vedeli, da obstajajo.
Začnimo kar pri srcu avtomobila, motorju. Treba ga je seveda v celoti razdreti in očistiti, zamenjati motorno olje in preveriti električne kontakte na motorni napeljavi. Pri sanaciji vozila je prav oživljanje motorja postopek z največjo stopnjo uspešnosti. O odpravi poškodb na izpušnem sistemu in zavorah smo že pisali, moramo pa dodati, da je voda v tem primeru gotovo zalila tudi katalitični pretvornik ter hidravlični del zavornega sistema, zaradi česar bo treba v celoti zamenjati zavorno tekočino ? vlaga in nesnaga v njej sta namreč glavna sovražnika pravilno in zanesljivo delujočih zavor.
V potniškem prostoru in prtljažniku je pri z blatom zamazanem vozilu že iz sanitarnih razlogov zelo smiselno razmisliti o zamenjavi oblog in oblazinjenja, saj sušenje in čiščenje zelo verjetno ne bosta prinesla dobrih dolgoročnih rezultatov. Ni nam treba posebej poudarjati, da radijski sprejemnik in CD-predvajalnik ali CD-izmenjevalnik prav tako ne marata naplavin, torej je njuna zamenjava neizogibna.
Priporočeno je tudi čiščenje vseh votlih delov karoserije (pragovi, notranjost blatnikov in nosilni deli šasije), kar je seveda povezano z razdiranjem vseh sklopov avtomobila. Pika na i pri popravilu poplavljenih avtomobilov pa je elektronika. Kateri sodobni avto je nima? Novejši ko je, bolj je opremljen z njo, s tem pa ima seveda tudi več možnosti za težave z njeno zanesljivostjo v prihodnosti.
Elektronika v vozilu je sicer zasnovana z mislijo na določeno stopnjo vlage, zaradi česar so recimo vse vezne plošče v krmilnih elektronikah zaščitene pred korozijo s posebnim premazom (smola ali lak). Toda nekaj je vlaga v zraku, povsem drugo pa je plavanje elektronike v vodi in blatu.
Zelo verjetno je, da bo iz električnega tokokroga izklopljena in očiščena ter posušena elektronika delovala povsem normalno tudi kasneje, malo manj verjetno pa velja to za različna stikala, gumbe, konektorje, vtikače in podobne povezovalne elemente, ki jih je v vozilu na stotine. Napake na njih se ne pojavijo takoj po sanaciji škode. Vlaga in umazanija jih počasi razjedata, sčasoma pride do korozije, ki povzroči slabe stike in prekinitve povezav, posledično pa odpovejo posamezni sistemi ali njihovi podsklopi.
Prav mogoče je, da oksidirane ali zapacane električne povezave v kritičnem trenutku ne sprožijo recimo varnostne blazine, ESP-ja, ABS-a ali katerega drugega sistema, namenjenega varnosti. Enako pomembna so tudi tipala sistema za sprožitev varnostnih blazin, ki je sicer v tovarni zelo dobro zaščiten pred vdorom vode, a ta najde svojo pot, kjer je le mogoče. Po svetu že poročajo o nepravilno sproženih varnostnih blazinah zaradi poškodovanih ali zalitih tipal sistema varnostnih blazin, zato strokovnjaki priporočajo njihovo zamenjavo.
Verjamemo, da človeško življenje ni vredno nobenega evra, ki ga privarčujemo s površnim popravilom vozila v domači garaži, zato avto raje zapeljite k strokovnjakom, ki se zavedajo vseh zank in trikov ter dobro poznajo njegovo delovanje. Le obširno znanje o vozilu omogoča dovolj kakovostno opravljeno delo in s tem povezano zanesljivo delovanje vašega jeklenega konjička.
Seveda pa popravilo avtomobila ni vedno smiselno, saj lahko zamenjava številnih elementov stane več kot podoben rabljen avtomobil. V takšnih primerih je zato dobro razmisliti o novem vozilu, poškodovanega pa uničiti. Le tako smo namreč prepričani, da to vozilo ne bo več pomenilo nevarnosti v cestnem prometu.
Zgodi se tudi velikim
Škoda Auto je septembra 2002 utrpela škodo na povsem novih vozilih, saj so takratne poplave zalile celotno skladiščno parkirišče novih vozil. Čeprav so bila vozila popolnoma nova, so bila po uradnih izjavah proizvajalca uničena, kar je dokaz več, da v celoti poplavljenih vozil načeloma ni smiselno in varno popravljati.
Kako prepoznati avto, ki je bil poplavljen?
- Preglejte, ali so na površinah videti sledovi nedavnega šamponiranja.
- Preglejte notranjost vozila, preverite, ali je pod preprogami rja ter ali so na oblogah v notranjosti vidni sledovi bledenja.
- Preglejte, ali so pod talno oblogo vidni sledovi izhlapele vode ali blatnih madežev.
- Pozorno preglejte, ali so v notranjosti, motornem prostoru in prtljažniku vozila nepredvideni sledovi vode.
- Izogibajte se vozil, pri katerih se starost in barva notranjega oblazinjenja in oblog ne skladata.
- Poglejte, ali so pod armaturno ploščo sledovi zasušenega blata, in bodite pozorni, ali imajo obloge v notranjosti vonj po plesni in vlagi.
- Preglejte, ali so na vijakih sledovi korozije tam, kjer naj do korozije ni bi prišlo.
- Preglejte, ali je v žaromete in luči vdrla voda.
- Preverite filter zraka ? če je blaten ali je na njem videti sledove vode, je bilo vozilo vsekakor poplavljeno.
- Bodite pozorni na ostanke blata v malih odprtinah alternatorja, konektorjih, špranjah in luknjah vozila.
- Temeljito preglejte električno instalacijo, pri čemer bodite še posebej pozorni na z blatom zamazane električne stike, ostanke vode in sumljive sledove korozije.
- Pri pregledu podvozja bodite pozorni na sledove rje in luščenje podvozja, česar naj pri novejših modelih ne bi bilo.
Peter Humar, foto: Vinko Kernc
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja