Nemci ugotavljajo, da si novega vozila ne morejo privoščiti tako zlahka kot nekoč.
Nemčija, kjer je bil nakup novega avtomobila dolgo del vsakdana, se danes sooča z močno spremenjeno sliko. Cene novih vozil so se v zadnjih desetletjih občutno zvišale, k čemur so prispevali strožji predpisi, dražji materiali in prehod industrije v električno mobilnost. Medtem ko je moral povprečni kupec v devetdesetih letih za nov avtomobil nameniti nekaj več kot 30 tedenskih plač, je danes potrebnih kar okoli 43 tedenskih plač, kažejo analize Bloomberga.
K temu ne pripomore niti dejstvo, da se prodaja v največjem evropskem avtomobilskem trgu po pandemiji ni v celoti pobrala. Električna vozila, ki so del strateških smernic Evropske unije, ostajajo cenovno nedostopna za velik del kupcev. Hkrati so se proizvajalci v zadnjih letih umaknili iz najcenejših segmentov, kar je zmanjšalo izbiro mestnih in kompaktnih modelov, tradicionalno pomembnih za kupce z nižjimi prihodki. Tako se je porušil nekdanji ideal »ljudskega avtomobila«, ki je bil več desetletij eden od simbolov nemške industrije.
Stroški proizvodnje in regulacije pritiskajo na cene
Vzrok za dražje avtomobile ni le slabše povpraševanje. Velik del stroškov je skrit v proizvodnji. Industrija se sooča z visoko ceno surovin, pomanjkanjem redkih zemelj in nihajočo dobavo polprevodnikov, brez katerih sodobnih vozil ni mogoče izdelati. Na to se nalagajo še nova pravila glede varnosti in izpustov. Današnji avtomobili morajo že v osnovni izvedbi vključevati sisteme, kot so samodejno zaviranje, spremljanje vožnje v pasu in opozarjanje na utrujenost, kar je še pred nekaj leti pripadalo dražjim modelom.
Proizvajalci so zato prisiljeni svoje prihodke zagotavljati s prodajo bolje opremljenih, dražjih različic. Posledica je občutna podražitev osnovnih modelov. Zgovoren primer je Fiat Panda, ki je leta 2010 stala približno 9000 evrov, danes pa znova velja za cenovno najdostopnejšo izbiro šele pri 15.950 evrih, kar pomeni skoraj 80-odstotno podražitev.
Proizvajalci opozarjajo na izgubo konkurenčnosti
Ob tem oblikovalci evropskih politik poudarjajo, da strožji predpisi višajo raven varnosti – evropska vozila so med najvarnejšimi na svetu. A proizvajalci opozarjajo na drugo plat zgodbe: vse večje regulativne zahteve naj bi slabile konkurenčnost evropske avtomobilske industrije in oteževale njen prehod v električno mobilnost.
Za kupce pa je dejstvo preprosto: nov avtomobil je postal občutno težje dosegljiv, Nemci pa prvič po desetletjih ugotavljajo, da si nakupa novega vozila ne morejo privoščiti tako zlahka kot nekoč.
