Po analizi prometnih nesreč so na inšpektoratu za infrastrukturo precej hitro našli krivca za le-te.
Analiza nedavnih prometnih nesreč na območjih delovišč na slovenskih avtocestah in hitrih cestah je pokazala, da sta ključna razloga za trčenja predvsem neprilagojena hitrost in neustrezna varnostna razdalja. To so po pregledu razmer ugotovili na inšpektoratu za infrastrukturo, kjer so sicer zaznali tudi nekaj pomanjkljivosti pri prometni signalizaciji in izvedbi začasnih ureditev, vendar te po njihovih ocenah niso bistveno vplivale na prometno varnost.
Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je pojasnila, da so inšpektorji na območjih delovnih zapor zaznali predvsem izrazito nespoštovanje prometnih pravil s strani voznikov. Največ težav predstavljata prekoračevanje omejitev hitrosti in vožnja na prekratki razdalji, kar je še posebej nevarno na zoženih prometnih pasovih.
Inšpektorat je pri pregledih ugotovil tudi nekaj tehničnih pomanjkljivosti. Dars je večino napak pri postavitvi prometne signalizacije že odpravil. V elaboratih za postavitev zapor so ponekod manjkali natančni podatki o lokacijah prometnih znakov, zaznali pa so tudi manjša odstopanja pri širini začasnih voznih pasov. Po besedah ministrice te nepravilnosti niso bistveno vplivale na varnost prometa.
Analize so pokazale, da sistem vodenja prometa C2+2 kljub zoženim pasovom omogoča precej večjo pretočnost prometa kot klasična ureditev z enim pasom v vsako smer. Gre za ureditev z dvema zoženima pasovoma v vsako smer vožnje, kakršna je trenutno vzpostavljena tudi na primorski avtocesti pri Postojni.
Vlada je Darsu po pripravi poročila naložila več dodatnih ukrepov. Med kratkoročnimi so prepoved prehitevanja na območjih vožnje v zamiku, intenzivnejše obveščanje voznikov o pravilni vožnji skozi delovišča ter bolj jasno talno označevanje začasnih pasov z rumeno barvo in odstranjevanjem zavajajočih belih oznak.
Na območjih z omejitvijo hitrosti bodo dodatno postavili prikazovalnike hitrosti in naprave za umirjanje prometa. Nekatere ukrepe so na odseku pri Postojni že uvedli. Tam bodo tudi podaljšali prehod med smernima voziščema med počivališčem Studenec in mostom čez reko Pivko, s čimer želijo doseči bolj tekoč in varen prehod vozil na nasprotno smerno vozišče.
Policija je med 1. marcem in 8. majem na območju delovišča pri Postojni zabeležila eno prometno nesrečo s hudimi poškodbami, dve nesreči z lažjimi poškodbami in 26 nesreč z materialno škodo. Namestnik generalnega direktorja policije Ben Meglič je poudaril, da so analize jasno pokazale, da sta bila glavna vzroka nesreč neprilagojena hitrost in prekratka varnostna razdalja.
Samo minuli konec tedna so policisti na tem območju zaznali kar 688 prekoračitev hitrosti, čeprav v tem času ni bilo prometnih nesreč. Policija napoveduje okrepljen nadzor in pogostejše meritve hitrosti.
Predsednik uprave Darsa Andrej Ribič je poudaril, da največ težav pri delovnih zaporah še vedno povzročajo nedisciplinirani vozniki. Ob tem je dodal, da so vzdrževalna dela nujna in da popolnoma brez zapor na avtocestah ni mogoče zagotavljati ustreznega stanja infrastrukture.
Na pozive dela javnosti, naj bi dela izvajali tudi ponoči, je odgovoril, da gradbeni sektor že zdaj trpi zaradi velikega pomanjkanja kadra, zato imajo izvajalci težave zagotoviti celo eno polno izmeno.
Vlada medtem razmišlja tudi o dolgoročnih spremembah pravilnika za urejanje delovišč na avtocestah in hitrih cestah, saj je obstoječi pravilnik star že deset let. Pri pripravi priporočil sodeluje tudi Javna agencija RS za varnost prometa, strokovnjaki pa bodo preverili, ali so potrebne sistemske spremembe pri organizaciji delovnih zapor in prometnih ureditev.
