V nizozemskem mestu Rijen so naredili velik korak v prihodnost gradbeništva.
Železniško-cestni nadvoz Vijf Eikentunnel je postal prvi infrastrukturni objekt na svetu, v katerem so uporabili samoobnavljajoči beton v kombinaciji z zmanjšano količino horizontalne armature. Poseben zid tunela, dolg 25 metrov, vsebuje bakterije, ki ob stiku z vlago in kisikom aktivirajo biološki proces zapolnjevanja razpok.
Gradbeni projekt je izvedlo podjetje Heijmans Infra v sodelovanju z Tehniško univerzo Delft (TU Delft). Leta 2021 sta obe organizaciji začeli razvijati koncept samoobnavljajočega betona za uporabo v infrastrukturi. V beton so vgradili poseben aditiv, ki vsebuje šest kilogramov bakterijskih spor in hranilnih snovi na kubični meter materiala. Ko se v betonu pojavijo razpoke, bakterije v prisotnosti vlage proizvedejo apnenčast material, s katerim razpoke zapolnijo in tako preprečijo nadaljnje širjenje poškodb. Gradnja se je začela v začetku leta 2023 in je bila končana še pred koncem istega leta. Lani so s prve na analize na terenu potrdile delovanje inovacije.
Tehnologija samoobnavljajočega betona pomeni pomemben korak k trajnostni gradnji, saj naj bi bil ta beton trpežnejši in manj potreben vzdrževanja kot klasične betonske rešitve. Poleg tega sistem omogoča uporabo približno 50 odstotkov manj horizontalne armature, kar zmanjšuje porabo jekla in ogljični odtis projekta.
"To ni le izboljšava za posamezen objekt, temveč potencialno revolucija v načinu, kako gradimo infrastrukturo," so poudarili pri Heijmansu. "Z večjo trajnostjo, manj vzdrževanja in manjšim vplivom na okolje odpiramo nova vrata prihodnosti gradbeništva."
Uporaba samoobnavljajočega betona v infrastrukturnih projektih, kot je nadvoz Vijf Eikentnel, kaže na vse večji pomen inovacij v luči podnebnih sprememb in potrebe po trajnostnih rešitvah. Strokovnjaki napovedujejo, da bi se ta tehnologija lahko kmalu razširila tudi v druge gradbene segmente, kot so mostovi, ceste in celo stanovanjski objekti.
