V novem Avto magazinu, kjer smo ekskluzivno objavili prenovljenega Renaulta Clia, si lahko preberete še prve vtise z vožnje novega Mercedes-Benza razreda E, ki ni samo večji in udobnejši od predhodnika, pač pa tudi varčnejši in bolje založen z asistenčnimi sistemi. Na testu smo imeli novo Kio Sportage, ki na prvi pogled namiguje na športnost, vendar na koncu predvsem razvaja člane družine, ki niso za volanom. No, tudi vozniku ni hudega, če smo čisto odkriti ... Preverili smo še, kako se obnese Toyota RAV4 Hybrid, hkrati pa vam ponujamo pregled vseh električnih avtomobilov in hibridov, ki jih lahko kupite v Sloveniji. Naši motoristi so v Španiji preganjali Ducatija z oznako Hypermotard, preverili pa smo še, kakšna je razlika med motociklom Tima Gajserja in drugimi, ki nastopajo v državnem prvenstvu v motokrosu.
Čeprav so nekateri napovedovali, da bo Renault prenovljenega Clia predstavil že na ženevski avtomobilski razstavi, se to ni zgodilo. Clio se prodaja dobro in tako ni bilo težko njegovo prenovljeno različico prihraniti za jesen, za domači oziroma pariški Mondial de l'Automobile. Večjih posegov pri Cliu ne bo, novo ali spremenjeno pa bo tisto, kar bo avtomobil naredilo še bolj privlačnega in sodobnejšega, saj se okolje tudi pri tekmecih precej spreminja. Pričakovati je, da bo Clio v dražji opremski različici na voljo celo z žarometi z LED-tehnologijo, a se zaradi tega oblika prednjih luči ne bo spremenila. Seveda bo maska nekoliko bolj prilagojena novejšim Renaultovim modelom. Razkrivamo.
Novi E je v primerjavi s predhodnikom seveda zrasel, predvsem v dolžino (širina in višina sta celo malenkostno manjši), kar je opazno tudi na zadnjih klopi. Seveda se ta ne more primerjati s tisto v razredu S, a to niti ni namen novega E. Ta je, očitno, predvsem želel postati tehnološko najrazvitejši avto vsaj svojega razreda, če že ne nasploh. Zato je na primer na voljo tudi kot priključni hibrid – pa čeprav je priključno-hibridna tehnologija ena od manj tehnološko naprednih delov avtomobila. Novi razred E namreč močno izstopa pri elektronski varnostnih sistemih in infozabavnosti. Vozili smo.
Podobno kot tudi nova petvratna Astra je Sports Tourer v primerjavi s prejšnjim rodom izgubil občutno količino kilogramov, v najboljšem primeru celo 190. Konstruktorji so ohranili skoraj nespremenjene mere zunanjosti v primerjavi s prejšnjo generacijo, kar je drugače kot pri petvratni različici. Astra Sports Tourer je zaradi bolje izkoriščene notranjosti tako pridobila še nekaj prostornosti, za noge (+2,8 cm) in glave (+2,6 cm) potnikov zadaj ter predvsem za večji prtljažni prostor (dodatnih 80 litrov), v primeru preklapljanja zadnjih sedežnih naslonjal (ki so lahko trojno deljena v razmerju 40 : 20 : 40 in tvorijo povsem ravno dno) celo 1.630 litrov. To pomeni celo za 100 litrov več kot pri občutno daljši Insignii! Vozili smo.
To, da je oblikovalska ekipa Petra Schreyerja v frankfurtskem studiu, čeprav so imeli prste vmes tudi vizionarji v korejskem Namyangu in kalifornijskem Irvinu, Sportageu namenila bolj dinamično podobo, vidimo že na prvi pogled. Iz umirjenega, elegantnega križanca so naredili dinamičnega SUV-a, ki počasi briše meje med križanci in enoprostorci. Zato smo med tekmece postavili tudi Forda S-Maxa, ki je merilo pri dinamični vožnji družinskih avtomobilov, saj se po dvotedenskem druženju z novim Sportageom nikakor nisem mogel otresti občutka, da jim je bil prav ta merilo. Dokaz za to je, mogoče, tudi vozni program Sport. Čeprav Sportage četrte generacije ni širši, je pa za 40 milimetrov daljši in z izrazitejšim zadnjim spojlerjem, se je količnik zračnega upora zmanjšal za dve enoti (s 0,35 na 0,33). Športne poteze poudarja daljši previs čez prednji kolesi (plus 20 mm) in skromnejši čez zadnji (minus 10), kar skupaj z dinamičnimi družinskimi potezami poskrbi, da je na cesti vselej opažen. Po zaslugi nekaterih tehničnih rešitev, kot so boljša izolacija armaturne plošče, uporaba učinkovitejših zvočnih oblog pri motorju, vgraditev debelejših stranskih stekel, dvojnega tesnjenja panoramskega strešnega okna in dodatne zvočne izolacije vrat, je hrupnost do 100 kilometrov na uro vrhunska, pri večjih hitrostih pa so tekmeci učinkovitejši, saj se pri korejskemu adutu sliši piš vetra, ki išče svojo pot okoli karoserije. Test.
Na zunaj je znakov, da gre za malo drugačen RAV4, malo. Le napis Hybrid in modra varianta Toyotine značke. In dejstvo, da se zna premikati čisto tiho. Testni hibridni RAV4 je imel štirikolesni pogon. To pomeni, da za pogon skrbita dva elektromotorja – in tisti zadaj RAV4 prinese električni štirikolesni pogon in oznako E-Four). Prednji je, podobno kot bencinski, neposredno povezan z neskončnostopenjskim samodejnim menjalnikom (ne klasičnim, temveč že znana Toyotina rešitev s planetnimi gonili) in zmore 142 'konjev', zadnji je pol manj zmogljiv. Kljub temu je sistemska moč enaka, kot pri le spredaj gnanem hibriden RAV4, ki zadnjega elektromotorja seveda nima – 145 kilovatov oziroma 197 'konjev'. Kratki test.
Avtomobili z alternativnimi pogonskimi sklopi počasi postajajo vse bolj priljubljeni tudi v Sloveniji. Njihovo število se vztrajno povečuje, kar kažejo tudi podatki o prodaji električnih in hibridnih avtomobilov na slovenskem avtomobilskem trgu. Kot kaže primerjava med januarjema 2015 in 2016, med katerima je seveda leto razlike, se je prodaja električnih in hibridnih avtomobilov precej povečala. Če jih je bilo lanskega januarja v Sloveniji prvič registriranih 21, smo januarja letos že lahko zabeležili 40 oziroma skoraj dvakrat več registracij novih električnih in hibridnih avtomobilov. Število se ne zdi ravno visoko in je v celotni januarski prodaji novih avtomobilov predstavljalo le 0,6 odstotka, vsekakor pa kaže na rast slovenskega trga električnih in hibridnih vozil, ki postajajo tudi pri nas vse bolj zanimivi. Aktualno.
Hypermotard je porojen skoraj desetletje tega, leta 2007, in čas je bil za osvežitev. Družina ima tri člane: poleg standardnega modela Hypermotarad 939 še dirkaško našpičeni Hypermotard 939 SP in turistično uglajeni model Hyperstrada. Druži jih nov agregat Testastretta 11° z 937-kubičnimi centimetri, povečan s prejšnjih 821 kubičnih centimetrov in tako drugačnih dimenzij. Večja je vrtina agregata, ki je imela v predhodnem modelu premer 88 mm – po novem meri 94 mm – nova sta bata, drugačna je ročična gred. Posledično je agregat nekoliko močnejši, saj ima zdaj 113 namesto 110 'konjev', za 18 odstotkov je predvsem v srednjem območju delovanja (tam pri 6000/min) višji navor. Še pri 7500/min je v primerjavi s predhodnim strojem navor višji za 10 odstotkov, agregat je odslej v pomoč za lažje hlajenje dodan nov oljni hladilnik, z novim izpušnim sistemom pa izpolnjuje tudi okoljsko normo Euro 4. Vozili smo.
V Brežicah se je z uvodno dirko za državno prvenstvo v motokrosu na startu pojavila tudi tovarniška specialka, ki so jo za Tima Gajserja naredili v Hondinem HRC-oddelku. Predstavljamo, s kakšnimi motorji se vozijo naši najboljši motokrosisti. Reportaža.
Novi Avto magazin 08/2016 je že v prodaji!
Naslednja številka, 09/2016, izide 14.aprila 2016. Na revijo se lahko naročite tudi prek spleta.