Na študijah, ki jih Renault predstavlja po avtomobilskih salonih, že dobro leto dni spremljamo oblikovne in konceptne zamisli novega Renaultovega glavnega oblikovalca Laurensa van der Ackerja, ki pa še niso doživele uresničitve v dejanskem modelu.
Prvi bi morebiti lahko bil novi Renault Clio, ki bi ga po optimističnih napovedih lahko videli že jeseni na avtomobilskem salonu v Frankfurtu, bolj verjetno pa bo na ceste zapeljal prihodnje leto. To ne bi bilo nič nenavadnega, saj je bila sedanja, tretja generacija Clia predstavljena leta 2005, torej pred šestimi leti, prenovili pa so jo leta 2009. Prihodnje leto bi torej od zadnje korenite prenove pretekla tri leta, od predstavitve tretje generacije pa kar sedem let, zato je napočil čas za generacijski preskok.
Če gre soditi po preskoku iz druge generacije v tretjo, ki je bil zares korenit, bi lahko bil novi Clio precej večji, kar pa ni nujno, saj bi s tem preveč posegel v avtomobilski razred nad njim. Vsekakor se tudi omenja, da bi mu za tehnično osnovo lahko služila Nissanova platforma V.
Nedvomno bi morala biti v dolžino precej raztegnjena, saj Clio aktualne generacije z medosno razdaljo že zdaj za 125 milimetrov presega na platformi V zasnovano novo Micro. Ker Renault Clia prav gotovo ne bo zmanjšal, bi lahko imeli prav tudi tisti, ki pravijo, da s potencialnimi Nissanovimi ekvivalenti ne bo imel veliko skupnega. Z Micro bi si lahko delil novi 1,2-litrski trivaljni motor DIG-S, ki razvija toliko moči, kot bi je lahko pričakovali od 1,5-litrskega štirivaljnika.
To verjetno pomeni, da bo osnovni štirivaljnik 1.2 16V ostal enak, trivaljnik 1.2 DIG-S, oziroma kakorkoli bi ga pri Renaultu imenovali, pa bi lahko nadomestil štirivaljnik 1.2 TCE, ki je kljub privlačnim zmogljivostim razočaral z veliko porabo goriva. Lahko pa se zgodi, da bosta v ponudbi kar oba.
Na dizelskem polu motorne ponudbe verjetno ni treba pričakovati premika od različno močnih motorjev 1.5 dCi, saj je 1,6-litrski novinec vsaj za zdaj namenjen Renaultom višjih razredov. Lahko pa pričakujemo tudi športna Clia GT in RS.
O obliki lahko za zdaj bolj ali manj le ugibamo, čeprav študije precej dobro nakazujejo, katero oblikovalsko usmeritev ubira van der Acker. Domnevamo, da lahko o oblikah novega Clia najzanesljiveje sklepamo na osnovi električne študije ZOE, ki Cliu najbolj ustreza tudi po merah. Vsekakor bo nekaj oblikovnih elementov povzel tudi po drugih nedavnih študijah.
Če izhajamo iz študije ZOE in sodobnih okoljevarstvenih pričakovanj, bi lahko sklepali še, da bosta na voljo tudi hibridna in električna različica. 'Študijski' 60-kilovatni elektromotor z dosegom približno 160 kilometrov bi vsekakor izpolnil pričakovanja.
Na koncu ostane še nekoliko zlobno vprašanje: bo ob menjavi generacije sedanji Clio postal Clio Storia ali pa bo ugodnejši veteran še naprej Clio iz Novega mesta?
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja