Opisujem iz lastne izkušnje. Bilo je pred leti, a spomin je še kako živ. Dirkališče Grobnik, test Yamahe R6. Tovarniški stroj, tisti s svetovnega prvenstva. Dragocen aparat. Grem še zadnji krog, okoli hriba, plin in izhod iz zagrebškega zavoja. Takrat se zgodi: zadnje kolo zdrsne, zopet zagrabi. Poletim ...
Zgodi se tisti najbolj zoprn scenarij, highsider – odkapultira me čez krmilo. Postanem zgolj potnik na krivulji proti trdemu asfaltu. Nanj priletim z glavo in ramenom, nato me sila potegne v sveder proti robu steze. Stroj je sicer končal v gajbicah, sam sem jo ob velikanskem moralnem mačku do tovarne odnesel brez poškodb, z bolečim trupom in glavobolom – čelada mi je rešila življenje! Notranja školjka (jasno, tudi zunanja) je bila deformirana, saj je prevzela celotno silo udarca. Še danes je na polici kot spomin in opomin.
Brez čelade ne gre
Da, čelada je že kar nekaj časa eden najpomembnejših zaščitnih kosov v motoristovi opremi. Številke povedo, da zmanjša tveganje poškodbe glave za 69 odstotkov. Sprva so si vrli predniki glave ščitili le z usnjenimi kapami in očali, ki so jih nato zamenjale t. i. možganarce, zatem pa je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja čedalje večjo skrb pri zaščiti motorističnih betic prevzemal integralni tip čelade.
Motorist je tako prvič dobil popolno zaščito glave, ne samo zgornjega dela, kot je veljalo do takrat. Vse do pred nekaj desetletji so bile čelade enostavnih konstrukcij in oblik, nato se je začel bliskovit razvoj, predvsem pri uporabi materialov, prezračevanju in zapenjanju. Proizvajalci so začeli študirati padce ter in simulirati v laboratorijih. Prišli so prvi standardi varnosti.
Vsi ti trije elementi so za počutje, predvsem pa za varnost motorista zelo pomembni. Tako kot motoristični proizvajalci nenehno razvijajo svoje motocikle, tako poteka tudi razvoj zaščitne opreme, z njimi seveda tudi čelad. Kljub vsemu pa se je treba zavedati, da tudi čelada ni vsemogočna in da zaščiti le do določene meje.
Kaj naj kupim?
Najprej morate vedeti, kod se boste vozili in kakšen bo vaš stroj. In seveda si morate odgovoriti na vprašanje, koliko novcev je v vaši denarnici. Za različne motocikle izberite vrsti motocikla primerno čelado. Čelada za superšportnike izpolnjuje drugačna merila kot čelada za slečene motocikle, potovalne enduro motocikle ali skuterje. Če boste razmišljali o najcenejših čeladah na trgu, premislite še enkrat, koliko se cenite – vaša glava je samo ena.
Izmerite si glavo
Da boste dobili pravo mero, kako veliko čelado potrebujete, vzemite šiviljski trak ali vrvico ter jo ovijte vodoravno okoli glave centimeter nad obrvmi. Potem ko ste obseg večkrat izmerili, preverite tabelo proizvajalca želene čelade in izberite tisto, ki je najbliže velikosti vaše glave. Upoštevajte tudi obliko glave. Imate okroglo, ovalno, jajčasto ali obrnjeno jajčasto? To je pri izbiri čelade zelo pomembno. Če vaša glava pade ravno vmes med dve velikosti, potem izberite manjšo velikost čelade.
Držite se pravila, da naj bo čelada kot nogavica – ne sme žuliti in ne sme biti preohlapna. Če želite, da boste izbrali res ustrezno velikost čelade, se izogibajte spletnemu nakupu in nabavi na kakšni drugi celini, saj tam veljajo drugačni homologacijski standardi. V Evropi velja standard ECE 22/05. Čelade, namenjene trgom zunaj Evrope, so pogosto težje, prilagojene so drugačni obliki glave (v ZDA imajo prebivalci bolj oglate, v Aziji pa bolj okrogle glave). Prav tako naj vas ne zavedejo 'ugodne ponudbe' v velikih trgovskih centrih, saj se tak nakup ob vprašljivi kakovosti rad izkaže za zelo dragega.
Pomerjanje v specializiranih trgovinah je še vedno najboljši način. Še bolje pa je, da čelado vzamete na testno vožnjo in jo (če je to možno) nosite nekaj dlje časa. Zgodi se, da se notranja školjka z oblogo po času malce uleže, a na to ne kaže preveč računati.
V prizadevanjih za boljšo zaščito in zmanjšano hrupnost so se odprtine v čeladah z leti zmanjšale in morda boste morali čelado bolj na silo, kot pričakujete, potisniti na glavo. To naredite tako, da čelado primete za podbradna paščka in ju potegnete narazen. Najprej potisnite v čelado največji del glave. Vlečenje čelade s hrbtne strani (krone) vaše glave je veliko lažje, kot če bi jo potegnili čez čelo. Morda boste ugotovili, da je čelada, za katero ste mislili, da je premajhna, ravno prav velika.
Pravilno prilegajoča se čelada bo zelo tesna, a ko jo boste začeli nositi, se bo bolje prilegala vaši glavi in bo postala nekoliko ohlapnejša. V zunanji školjki sobnih integralnih čelad je čestokrat pravi preplet kanalov za prezračevanje. Zračenje in hlajenje glave sta največkrat izvedena z zajemom hladnega zraka na sprednjem delu (nekateri proizvajalci imajo kanale celo na vizirju), ki gre nato skozi celotno čelado in nato na zadnjem delu izstopa (topel) zrak.
Zapenjanje
V zadnjem času se po zgledu tekmovalnih čelad najbolj uveljavlja zapenjanje z dvojnim D-obročkom, ki se je z drugimi načini zapenjanja (zaponka na način varnostnega pasu, zobati trak) najbolj izkazal. Zavedati se je treba, da pri trku sile velikokrat skušajo čelado strgati z glave, pri tem pa je usodnega pomena, da ostane na glavi. Tu ima pomembno vlogo tudi način zapenjanja. Zapenjanje z zobatim trakom je sicer enostavno za uporabo, a v resnici primernejše za čelade, ki so namenjene skuterjem ali bolj turistični rabi pri manjših hitrostih. Večkrat smo tudi ugotovili, da je to manj udobna izbira.
Teža čelade
To je kompleksno vprašanje in ni mogoče enostavno odgovoriti z da ali ne. Če bi veljala samo teža, bi vsi proizvajalci uporabili za zunanjo školjko le ogljikova vlakna in bi bila zadeva rešena. A ni tako. Zunanja školjka igra pomembno vlogo pri porazdelitvi sile pri udarcu na celotno zunanjo školjko in tudi na notranjo školjko (EPS-oblazinjenje). Podobno kot to naredijo zmečkljive cone pri avtomobilu.
Proizvajalci zagovarjajo različne pristope, v glavnem pa se ločijo na dve struji. Nekateri zagovarjajo zelo trdo (težjo – ker ima več materiala), drugi pa bolj prožno (lažjo) zunanjo školjko. V vsakem primeru pa manjša teža prav tako pripomore k manjši kinetični energiji pri padcu.
Čiščenje in vzdrževanje
Najboljše čistilno sredstvo je topla voda. Izogibajte se uporabi agresivnega čistila, razredčilom ali bencinu. Lahko si pomagate tudi z vlažno brisačo, ki jo pustite na čeladi nekaj minut, in nato samo obrišete umazanijo in mušice. Ne uporabljajte papirnih brisač, saj lahko naredijo mikro praske. Nikoli ne uporabljajte gobice za pomivanje posode ali žičnate krpe.
Čelada ni posoda, v kateri kuhate! Danes je vsaka nova čelada, ki izpolnjuje minimalne standarde, opremljena s snemljivo pralno podlago. Notranje oblazinjenje sicer lahko čistite tudi s posebnimi, prav za ta namen narejenimi čistili (čistilna pena), a ko je notranjost umazana, jo preprosto ročno operite v topli vodi. Če jo perete v pralnem stroju, jo dajte v vrečko za pranje občutljivega perila. Izognite se mehčalcem.
Čas za zamenjavo
Iz varnostnih razlogov je čelado treba zamenjati vsakih pet do sedem let. Navadno je to tudi doba, za katero proizvajalec zagotavlja, da bo ob padcu ustrezno zaščitila glavo. Torej vsak proizvajalec v navodilih, ki jih dobite ob nakupu nove čelade, tudi navede njeno življenjsko dobo. Zunanja zaščitna školjka je sicer dokaj odporna proti staranju, medtem ko je notranja zaščitna školjka iz ekspandiranega polistirena (EPS), ki prihaja tudi v različnih trdotah in se z leti stara oziroma izgublja sposobnost absorbiranja sil pri udarcu.
Z vsakim novim modelom proizvajalci čelade tudi izboljšujejo, kar pomeni, da čelada, ki jo imate že deset ali več let, ne premore vseh tistih dobrih lastnosti, ki jih je v tem času prinesel razvoj. Pa najsi gre za izboljšano oblazinjenje, prezračevanje, uporabo novih materialov za zunanjo školjko, sistemov odpiranja vizirja, oblik, aerodinamike ali udobja med vožnjo.
Tudi standardi, ki jih zahtevajo novejše homologacije, so veliko zahtevnejši (na primer homologacija E22). Če ste padli in vam je čelada zaščitila glavo, torej je udarila oziroma prišla v stik s podlago ali oviro, jo nujno zamenjajte. Čelada je lahko na videz še vedno nepoškodovana, toda notranja školjka (EPS-oblazinjenje) je že opravila svoje delo in prevzela nase energijo ter se pri tem deformirala.
Pa še o dizajnu
»Čelada je obraz dirkača,« pove Alado Drudi, možakar, ki skrbi za poslikave najboljših svetovnih dirkačev. S tem hoče povedati, da poslikava čelade (ne samo dirkačev) odseva tistega, ki jo nosi, njegove vrednote, pripadnost ipd. Tudi zaradi tega imajo proizvajalci v svojih ponudbah širok spekter dizajnov, v zadnjih letih tudi namenjene motoristkam, ki imajo drugačen okus od moških kolegov. Kdor v takšni ponudbi ne najde nekaj zase, čelado poslika v skladu z njegovimi željami.