Piše Andraž Zupančič: Od bedakov do junakov in nazaj

Sezona formule ena se tudi po enomesečnem odmoru nadaljuje z veliko dogajanja. Kot da počitnic dejansko ne bi bilo, saj se vrti v najvišjih možnih vrtljajih, na dirkališču in v zakulisju. Pustimo ob strani odpuščanja in najemanja dirkačev. Bolj je zanimivo, kako se kadi na stezi.

<p>Red Bullovi in Verstappnovi premoči ni videti konca.</p> (foto: Bord Dobrin/Imageone) Bord Dobrin/Imageone
15. 9. 2023

Če je v letošnji sezoni vsaj ena stalnica, je to zagotovo ekipa Red Bull. Ali natančneje – Max Verstappen. Naj gre Nizozemcu na prvih treningih dobro ali slabo, na koncu ljubitelji formule ena v nedeljo poslušajo nizozemsko in avstrijsko himno. Ali bolje povedano, to kombinacijo so zdaj slišali desetkrat zapored, kar je seveda nov rekord v formuli ena in s tem se bo Verstappen za nekaj časa zapisal v zgodovino tega športa.

A glej ga zlomka, če drugi tekmeci ali legendarni Jackie Stewart, navdušeni nad tem uspehom, poudarjajo, da letos ni premočan Red Bull, ampak Max Verstappen, pri Mercedesu z veliko nevoščljivosti škilijo čez plot.

Dirkača sta sicer pametno tiho ali pa na vprašanja o Verstappnu odgovarjata zelo diplomatsko. Le Hamiltonu je pred kratkim »ušla« opazka, da je imel on v karieri za ekipne kolege veliko boljše voznike kot Verstappen in da tudi zato ni čudno, da niza eno zmago za drugo.

Wolff arogantno nad Verstappnov rekord

Veliko bolj pomenljive, če ne že skoraj arogantno ponižujoče, so besede šefa Mercedesa Tota Wolffa. Avstrijec je na vprašanje, kaj si misli o novem rekordu Verstappna glede zaporednih zmag, dejal le, da je to podatek za Wikipedijo, »ki pa je tako ali tako nihče ne bere.« No, Wikipedijo ljudje še kako berejo, rekordi pa ostanejo kar nekaj časa, čeprav jih športniki postavljajo tudi zato, da jih nekdo čez leta ali desetletja preseže.

Te Wolffove besede samo kažejo na frustracije, ki se širijo v Mercedesovi garaži, kajti nobena izboljšava ne prinese odločnega koraka naprej, »jamranje« obeh dirkačev po radijski zvezi pa je prej pravilo kot izjema. Očitno pa dogodki v Abu Dabiju 2021 še nekaj časa - vsaj pri Wolffu - ne bodo šli v pozabo.

Konstruktor Adrian Newey, ki je eden glavnih krivcev za uspešno serijo Maxa Verstappna, pa pravi, da je Max že danes eden največjih dirkačev vseh časov. Mogoče res, a ne glede na njegove uspehe bo za to, da mu bodo dosežke priznali tudi tisti, ki o tem niti nimajo pojma, enostavno moralo miniti še nekaj sezon. In v dirkalnikih bodo morali sedeti dirkači neke nove generacije. Z neko resno časovno distanco bo precej lažje ocenjevati, kaj v tem trenutku zares dosega Max Verstappen.

In če je Verstappen poglavje zase, je ekipa Ferrari – knjiga zase. Ferrari in oba njihova dirkača, ki sta letos res postala sinonim za toplo-hladno sezono. Ali jim gre povsem solidno od rok, pa v boksih pozabijo na denimo novo pnevmatiko. Ali pa mehaniki vse naredijo prav, pa dirkača ne vesta, kaj bi s svojima dirkalnikoma. Le redki so trenutki, ko se jim vse zloži v uspešno celoto.

Po porazni Nizozemski so se iz nemočnih »bedakov« povzpeli v »junake«, predvsem pa sta oba dirkača pokazala, da se med seboj lahko tudi dostojno bojujeta vsaj za tisto, kar pade Red Bullu z mize. Če bi le njuna dirkalnika tudi letos ne »žrla« gum v taki meri, bi morda lahko bili še ostrejši tekmec, tako pa … In ko sem že omenjal drobtine, ki padejo z mize najboljših: kar jim pade z mize, niti ni tako slabo, kajti ko Perez zaspi – to pa se dogaja pogosto –, je v igri vsaj drugo mesto.

Pogodba pri Red Bullu je bolj malo vredna

Kajti Sergio Perez je tudi eden tistih, ki zna odpeljati vrhunsko dirko ali pa se izgubi nekje v povprečju. Žal se mu slednje veliko raje dogaja. Sicer ima v žepu pogodbo za novo sezono, a vendar je znano, koliko so te pogodbe vredne pri Red Bullu. Pogosto niti toliko kot papir, na katerem so napisane. Helmut Marko že ve, kakšne člene in koliko jih mora vključiti, da se dirkača hitro in učinkovito znebi.

Kot se je znebil Nycka de Vriesa in v kokpit posadil Daniela Ricciarda, ki pa mora zdaj počivati, saj je pozabil na zlato dirkaško pravilo: »Ko vidiš, da ne moreš več ničesar rešiti, moraš najprej izpustiti volan«. Daniel ga ni, zlomljena kost v dlani pa ga je poslala na okrevanje, in priložnost kariere je dobil Liam Lawson, ki svojega dela niti ne opravlja slabo. Ali vsaj ne veliko slabše kot pred njim De Vries.

Sezona je torej v zadnji tretjini, in čeprav so zadeve na vrhu bolj ali manj jasne, to še ne pomeni, da zanimivih dirk ne bo več. In če nič drugega, se lahko letos tolažimo, da vsaj gledamo in spremljamo sezono, ki bo šla v zgodovino. Tako ali drugače. 

Rekorden je tudi Fernando Alonso

Čeprav dirkač Astona Martina v sredini sezone čuti, da njegovi ekipi malce zmanjkuje vetra v jadrih, pa se lahko tolaži z osebnim rekordom. Do sedaj je odpeljal, in to vmes tudi že presegel, 20.000 krogov v formuli ena, kar je nov mejnik. Njegov najbližji tekmec ostaja Kimi Raikkonen z 18.621 krogi, tretji pa je še aktivni Lewis Hamilton z 18.528 krogi po dirki v Monzi. In Alonso bo, kot vse kaže, odpeljal še kar nekaj krogov v karieri.

Osmi naslov prvaka za Hamiltona?

Lewis Hamilton še vedno čaka na nov naslov prvaka, ki bi bil osmi. A za to mu počasi zmanjkuje časa in volje. Vsaj tako je prepričan Jackie Stewart, ki bi sicer Britancu ta naslov privoščil: »Žal pa pri njem ne vidim več tiste motivacije, tiste dirkaške lakote po uspehu, po preseganju samega sebe.

V tem trenutku in s tem, kar ima na razpolago, bi moral preseči marsikaj, sebe in celo ekipo, a za to bi moral storiti to, za kar mu počasi primanjkuje energije. Bojim se, da je za osmi naslov zamudil priložnost ob koncu sezone 2021.«

Članek je na voljo tudi v tiskani izdaji revije Avto-magazin, ki je v prodaji od 14. 09. 2023.