O električnih avtomobilih običajno govorijo proizvajalci, inženirji, energetiki in njihovi lastniki. Tokrat smo želeli nekoliko drugačen pogled. Kaj se zgodi, ko o elektromobilnosti vprašaš klasičnega avtomehanika, ki večino delovnega dne še vedno preživi ob bencinskih in dizelskih avtomobilih?
Gost nove epizode Avto magazinovega podkasta, ki ga pripravljamo skupaj s Petrolom, je bil Teo Gruntar iz Servisa Gruntar. Pogovor se je hitro oddaljil od preprostega vprašanja, ali so električni avtomobili dobri ali slabi. Bolj zanimivo je namreč, kaj njihov prihod pomeni za ljudi, ki jih bodo čez pet, deset ali petnajst let vzdrževali in popravljali.
Bo avtomehanik sploh še imel kaj početi?
Električni avtomobil nima olja, svečk, izpušnega sistema in vrste drugih delov, zaradi katerih danes obiskujemo servis. Na prvi pogled bi torej lahko sklepali, da bodo imeli mehaniki vse manj dela.
Gruntar na to gleda precej bolj mirno. Avtomobili so se spreminjali že ves čas njegovega dela, razlika med popravilom deset ali dvajset let starega avtomobila in današnjega pa je že zdaj ogromna. Elektrika je samo naslednja sprememba.
Mehanik prihodnosti bo zato verjetno nekoliko manj klasični mehanik in nekoliko bolj diagnostik, električar ter računalničar. In ta prehod se je pravzaprav začel že precej pred električnimi avtomobili.
Manj servisov, ne pa nič servisov
Drugi pogost mit pravi, da električni avtomobil vzdrževanja skoraj ne potrebuje. Resnica je nekje vmes. Rednega dela je manj, vendar pnevmatike, podvozje, zavore, klimatska naprava in številni drugi deli ostajajo.
Ponekod električni pogon prinese celo nekoliko drugačne težave. Zavore se zaradi regeneracije uporabljajo manj, zato lahko prej kot zaradi obrabe težave povzroči njihova redka uporaba. Večja masa avtomobila se lahko pozna pri pnevmatikah in podvozju.
Servisni račun torej ne izgine. Le sestavljen je nekoliko drugače.
Kaj pa baterija?
Tu se pogovor o električnih avtomobilih skoraj vedno zaplete. Baterija je draga in strah pred njeno odpovedjo je razumljiv, še posebej pri nakupu rabljenega avtomobila.
A Gruntar pri tem potegne zanimivo vzporednico s klasičnimi avtomobili. Tudi motor, menjalnik ali sodoben elektronski modul so lahko zelo dragi, pa jih danes pogosto ne menjamo več v celoti. Okoli njih je nastala cela industrija specializiranih popravil.
Podobno se počasi dogaja z baterijami. Več ko bo električnih avtomobilov na cestah, več bo znanja in delavnic, ki jih bodo znale popravljati, namesto da bi jih preprosto zamenjale.
Hibrid ni nujno preprostejša rešitev
Priključni hibrid se pogosto predstavlja kot varen korak med obema svetovoma. Z vidika uporabnika je to lahko zelo priročno, z vidika mehanika pa zgodba ni tako enostavna. V enem avtomobilu namreč združiš motor z notranjim zgorevanjem, električni pogon, baterijo in pripadajočo elektroniko.
Dobiš prednosti obeh pogonov, vendar s tem ne izginejo vse njune slabosti. Zato tudi tukaj ni enega odgovora za vse.
Električni avtomobil? Zakaj pa ne
Morda najbolj zgovoren del pogovora je prišel ob vprašanju, ali bi Gruntar električni avtomobil sploh imel. Pravzaprav ga že ima v družini.
Za vsakodnevne poti, še posebej če ga lahko polniš doma, se mu električni pogon zdi povsem smiseln. Več vprašanj se pojavi pri dolgih poteh in pri voznikih brez lastnega polnilnega mesta. Takrat glavni problem pogosto ni več avtomobil, ampak kje, kako hitro in za koliko denarja ga boš napolnil.
Prav infrastrukturo Gruntar vidi kot enega večjih izzivov naslednjih let. Nekaj polnilnic na lokaciji je dovolj, dokler je električnih avtomobilov malo. Če njihov delež občutno zraste, pa bo moralo enako hitro rasti tudi omrežje.
Pogovor z nekom, ki avtomobile vsak dan vidi od spodaj, tako prinese precej manj črno-bel pogled na elektromobilnost. Električni avtomobili niso brez težav, niso brez vzdrževanja in ne bodo čez noč odpravili avtomehanikov. Spreminjajo pa pravila igre – tako za voznike kot za tiste, ki bodo njihove avtomobile nekoč dobili na dvigalo.