Med drugim se bodo morali soočiti z upravljanjem novih električnih in vodikovih vozil ter bolj zapletenim načrtovanjem poti.
V prizadevanju za dosego svojih ambicioznih podnebnih ciljev za leto 2030 Evropska unija uvaja strožje predpise o emisijah, nove zahteve glede tehnologije vozil in razširjena območja z nizkimi emisijami v večjih mestih. Ta zeleni prehod naj bi temeljito preoblikoval okolje za 3,5 milijona evropskih profesionalnih voznikov gospodarskih vozil.
Od leta 2026 se bodo novo izdelani tovornjaki nad 3,5 tone soočali s strožjimi omejitvami emisij CO₂ v skladu s posodobljeno uredbo EU o težkih tovornih vozilih Proizvajalci morajo do leta 2030 zmanjšati emisije novih tovornjakov za 45 %, kar bo privedlo do močnega povečanja razpoložljivosti električnih in vodikovih tovornjakov na trgu.
Vzporedno v mestih kot so Pariz, Madrid in Berlin, širijo svoja območja z nizkimi in ničelnimi emisijami. Vstop za dizelske tovornjake – tudi modele Euro VI – bo vse bolj omejen, kar bo povzročilo velik premik k čistejšim voznim parkom.
Za voznike zeleni prehod prinaša tako izzive kot priložnosti. Upravljanje novih električnih in vodikovih vozil bo zahtevalo nove spretnosti, zlasti na področju tehnologij za upravljanje, polnjenje in točenje goriva. Evropa povečuje uvajanje polnilnih in bencinskih postaj, vendar ostajajo vrzeli, zlasti na podeželju. Načrtovanje poti bo postalo bolj zapleteno.
Ker logistični sektor sprejema digitalno upravljanje voznega parka in avtonomne tehnologije, se od voznikov pričakuje, da bodo igrali ključno vlogo ne le pri upravljanju vozil, temveč tudi pri nadzoru sistema in storitvah za stranke. EU in nacionalne vlade se zavedajo izzivov in uvajajo podporne programe. Ti vključujejo subvencije za nadgradnjo voznega parka, pobude za prekvalifikacijo in naložbe v infrastrukturo za zmanjšanje bremena prometnega sektorja.
Nemški program »De-minimis« na primer ponuja nepovratna sredstva prevoznikom, ki prehajajo na tovornjake z nizkimi emisijami, Francija pa je uvedla subvencije za usposabljanje voznikov, ki prehajajo na vozila na alternativna goriva. Poklicne voznike spodbujajo, da se s svojimi delodajalci pogovorijo o prihajajočih spremembah in možnostih usposabljanja. Industrijske organizacije, kot sta Mednarodna zveza cestnega prometa (IRU) in nacionalna združenja voznikov, se zavzemajo za poštene in realistične roke ter večjo podporo delovni sili.
Za evropske poklicne voznike bosta obveščenost in prilagodljivost ključnega pomena za krmarjenje po tej zeleni revoluciji – in za zagotovitev, da ostanejo v središču prihodnjega evropskega prometnega sistema.