Slovenski policisti bodo prihodnji teden po vsej državi poostreno preverjali voznike tovornih vozil in avtobusov. Pod drobnogledom ne bodo le hitrost in tehnična brezhibnost vozil, temveč tudi uporaba telefonov, počitek voznikov in pravilna pritrditev tovora. Letošnja statistika razkriva, katere prekrške poklicni vozniki najpogosteje zagrešijo.
Od ponedeljka, 16. novembra, do nedelje, 22. novembra, bo na slovenskih cestah potekala druga letošnja nacionalna preventivna akcija Poklicni vozniki, ki jo skupaj pripravljata Agencija za varnost prometa (AVP) in Policija. Akcija bo sovpadala z evropsko usklajenim nadzorom Truck & Bus, v okviru katerega bodo policisti posebej pozorni na tovorni in avtobusni promet.
Nadzor bodo izvajali na avtocestah, hitrih cestah in avtobusnih postajališčih po vsej Sloveniji. Poleg prekoračitev hitrosti bodo preverjali tehnično stanje vozil, njihovo obremenjenost, spoštovanje predpisanega časa vožnje in počitkov ter psihofizično stanje voznikov. Pozorni bodo tudi na uporabo varnostnih pasov in elektronskih naprav med vožnjo.
Letos že več kot 30.000 kršitev
Podatki Policije kažejo, da so vozniki tovornih vozil do konca oktobra letos storili 30.292 ugotovljenih prometnih prekrškov. To je sicer 15,3 odstotka manj kot v enakem obdobju lani, ko so jih policisti zabeležili 35.755, vendar številke še vedno razkrivajo precej težav.
Najpogostejše so bile prekoračitve hitrosti, ki jih je bilo kar 9.385. Sledila je uporaba mobilnih telefonov in drugih elektronskih naprav med vožnjo s 3.132 kršitvami, policisti pa so zabeležili tudi 2.651 primerov neuporabe varnostnega pasu.
Pogoste so bile še nepravilnosti pri prevozu tovora, ki so jih odkrili v 1.425 primerih, ter nepravilno prehitevanje s 1.315 kršitvami.
Vozniki tovornih vozil in avtobusov so bili letos do 31. oktobra udeleženi v 2.429 prometnih nesrečah, od katerih so jih povzročili 1.430. V nesrečah so umrli trije vozniki tovornih vozil, pet jih je bilo huje poškodovanih. Huje se je poškodoval tudi en voznik avtobusa.
Za primerjavo: v celotnem lanskem letu sta v prometnih nesrečah umrla dva voznika tovornih vozil.
Tovornjak potrebuje precej več prostora za ustavljanje
Pri AVP opozarjajo, da so posledice prometnih nesreč s težkimi gospodarskimi vozili zaradi njihove mase in dimenzij pogosto precej hujše kot pri osebnih avtomobilih.
Vlačilec s priklopnikom lahko tehta tudi več kot 40 ton, njegova pot ustavljanja pa je lahko pri zaviranju v sili do 40 odstotkov daljša kot pri osebnem avtomobilu. Na dejansko razdaljo vplivajo hitrost, obremenitev, stanje pnevmatik in zavor ter razmere na cesti.
To je še posebej pomembno za voznike osebnih avtomobilov, ki se po prehitevanju pogosto prehitro vrnejo pred tovornjak. Če mora voznik težkega vozila nenadoma zavirati, mu lahko zmanjka prostora za preprečitev trčenja.
Dodatno nevarnost predstavljajo mrtvi koti. Ti so pri tovornjakih in avtobusih precej večji kot pri osebnih vozilih, predvsem neposredno pred vozilom, za njim in ob njegovi desni strani.
Pri AVP zato voznikom osebnih avtomobilov svetujejo, naj se ne zadržujejo po nepotrebnem ob tovornjakih. Koristno je tudi preprosto pravilo: če v vzvratnem ogledalu tovornjaka ne vidite njegovega voznika, obstaja velika verjetnost, da tudi on ne vidi vas.
Utrujenost za volanom je lahko enako nevarna kot druge motnje pozornosti
Ena večjih težav poklicnih voznikov ostaja utrujenost. Evropska komisija navaja, da je ta pomemben dejavnik pri približno petini prometnih nesreč, v katerih so udeležena težka gospodarska vozila.
Raziskava ameriške fundacije AAA Foundation for Traffic Safety je pokazala, da je bila stopnja udeležbe v prometnih nesrečah pri voznikih, ki so v zadnjih 24 urah spali le štiri do pet ur, približno 4,3-krat višja kot pri tistih, ki so spali najmanj sedem ur. Pri manj kot štirih urah spanja je bila celo 11,5-krat višja.
Utrujenost vpliva na odzivni čas, presojo in zbranost, v skrajnih primerih pa lahko povzroči mikrospanje. Že nekaj sekund nepozornosti je pri avtocestnih hitrostih dovolj, da vozilo prevozi več deset metrov brez ustreznega nadzora.
Evropska pravila zato določajo, da mora poklicni voznik po največ štirih urah in pol vožnje praviloma opraviti najmanj 45-minutni odmor. Redni dnevni počitek mora trajati najmanj 11 ur, pod določenimi pogoji pa ga je mogoče skrajšati na devet ur.
Prav spoštovanje teh omejitev bo eden od poudarkov prihodnjega policijskega nadzora.
Pred nadzorom tudi brezplačno usposabljanje na Vranskem
Preventivna akcija se bo začela že v soboto, 14. novembra, ko bo AVP v sodelovanju z Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije in Gospodarsko zbornico Slovenije pripravila brezplačen dogodek za poklicne voznike v Centru varne vožnje na Vranskem.
Udeleženci se bodo lahko seznanili z uporabo tahografov, varnostjo na avtocestah in delovanjem sodobnih asistenčnih sistemov. Na poligonu bodo lahko pod vodstvom inštruktorjev preizkusili različna gospodarska vozila, na voljo pa bosta tudi simulator vožnje tovornjaka in simulator tahografa.
Pri AVP ob tem opozarjajo še na prihajajočo obvezno uporabo zimske opreme. Od 15. novembra do 15. marca morajo imeti vozila predpisano zimsko opremo, za težja tovorna vozila in avtobuse pa veljajo posebne zahteve glede pnevmatik, snežnih verig in dodatne opreme.
Policija bo tako prihodnji teden poleg ravnanja voznikov preverjala tudi pripravljenost gospodarskih vozil na zimske razmere.
