Gre sicer le za razhod pri matematiki glede izpustov, saj bi drugače lahko koncern plačal gromozansko kazen.
Porsche in Xpeng na prvi pogled nimata prav veliko skupnega. Prvi še vedno velik del posla gradi na športnih avtomobilih z bencinskimi motorji, drugi v Evropi prodaja samo električne modele. Prav zaradi te razlike bosta v prihodnjih dveh letih postala partnerja pri evropskem računanju izpustov CO2.
Porsche se namreč umika iz skupnega emisijskega bazena koncerna Volkswagen in bo za leti 2026 in 2027 svoje rezultate združil z Xpengovimi. Dogovor je razviden iz dokumentacije Evropske komisije, objavljene v začetku avgusta.
Razlog ni težko najti. Evropska pravila proizvajalce silijo k zniževanju povprečnih izpustov prodanih avtomobilov, Porsche pa ima pri tem precej neugodno kombinacijo. Električni avtomobili se letos ne prodajajo tako dobro, kot bi si v Zuffenhausnu želeli, hkrati pa se je znamka znova nekoliko bolj oprla na modele z motorji z notranjim zgorevanjem.
To se hitro pozna pri emisijski statistiki. Taycan je v Evropi v prvi polovici leta izgubil približno petino prodaje, električni macan pa okoli 30 odstotkov. Novi električni cayenne sicer raste, vendar so njegove prodajne številke za zdaj prenizke, da bi bistveno spremenile celotno sliko.
Xpeng je na povsem drugem koncu zgodbe. Ker v Evropi prodaja samo električne avtomobile, v skupno računico ne prinaša neposrednih izpustov CO2. Obenem mu gre prodajno precej bolje kot še pred letom dni. Po podatkih Dataforcea je v prvi polovici leta na evropskih trgih prodal približno 19.000 avtomobilov, kar pomeni 126-odstotno rast.
Za Porsche je to predvsem zelo uporabna emisijska protiutež. Namesto da bi njegovi bencinski modeli obremenjevali skupno Volkswagnovo statistiko, jih bodo pri izračunu uravnotežili Xpengovi električni avtomobili.
Odločitev utegne nekaj prostora za dihanje prinesti tudi Volkswagnu. Koncern je leto 2025 končal s povprečnim izpustom 100 gramov CO2 na kilometer, njegov evropski cilj pa je znašal 93,6 grama. Razlika se morda na papirju ne zdi velika, toda pri milijonih prodanih avtomobilov lahko že nekaj gramov pomeni zelo veliko denarja.
Volkswagnov finančni direktor Arno Antlitz je spomladi ocenil, da bi lahko koncern zaradi nedoseganja zahtev v obdobju 2025–2027 plačal do 1,5 milijarde evrov kazni. Evropska pravila namreč predvidevajo 95 evrov kazni za vsak gram presežka na kilometer in za vsak registrirani avtomobil.
Porschejev prestop k Xpengu je zato manj nenavaden, kot se zdi. Avtomobilski proizvajalci že več let sklepajo podobna emisijska partnerstva, saj je pogosto ceneje plačati znamki z velikim deležem električnih avtomobilov kot pa Evropski uniji nakazati kazen.
Takšne povezave včasih ustvarijo precej nenavadne druščine. Tesla denimo vodi bazen, v katerem so Ford, Honda, Mazda in Suzuki, Mercedes-Benz pa je povezan z Volvom, Polestarjem in Smartom.
Tudi Xpeng za Volkswagen ni neznanka. Nemški koncern je leta 2023 kupil približno pet odstotkov kitajskega proizvajalca, sodelovanje pa se je od takrat razširilo na razvoj elektronske arhitekture in novih avtomobilov za Kitajsko.
Tokrat pa ne gre toliko za tehnologijo kot za računovodstvo izpustov. Porsche potrebuje nižje povprečje CO2, Xpeng pa ima zaradi izključno električne evropske ponudbe prav tisto, česar Porscheju trenutno primanjkuje. Nenavadna naveza je zato predvsem dober prikaz tega, kako močno evropski emisijski predpisi danes vplivajo tudi na poslovne odločitve avtomobilskih proizvajalcev.
