Recesija? Ne strokovnjaki, ampak ljudje z izkušnjami v gospodarstvu, tudi pri prodaji avtomobilov, trdijo, da nas najhuje še čaka. V letu 2010. Naš pregled skozi teste letošnjega leta to (vsaj delno) potrjuje.
Letos je bilo v naši garaži 147 avtomobilov, namenjenih testu. Bogata bera! Od Alfa Romea do Volva, ali če merimo po količini avtomobilov posamezne znamke, od Dodgea (1) do Renaulta (19). Temu ne moremo reči recesija.
Ja, res je, vzrok za tolikšno količino testnih avtomobilov je morda prav (ali tudi) recesija. Nekateri zastopniki (in prodajalci) so se namreč vedli po načelu »če zdaj potonem, bom potreboval veliko dlje, da spet splavam, zato moram napeti vse sile«. A takšni so, vemo, lahko le tisti, ki delujejo dolgoročno in ki si to zmorejo privoščiti.
Lagali bi, če bi trdili, da se pri nas tržne razmere niso poznale. Vseeno pa smo med delom (tudi) uživali. Za konec leta smo zbrali nekaj presežnikov (tabela), ki so nas navdušili ali pustili hladne, morda tudi razočarali.
Tudi to leto je pokazalo, da so avtomobili znova naredili lep korak naprej, nekateri v nekaterih podrobnostih tudi nazaj, in če bi to podrobno analizirali, bi zagotovo marsikaj ugotovili.
Recimo to, da pri nekaterih znamkah opažanja specializiranih novinarjev berejo in upoštevajo, pri drugih pa ali ne berejo, ali ne upoštevajo, ali pa oboje. In (tudi globalna, ne le slovenska, da ne bo pomote) prodaja se precej ujema s tovrstnimi opažanji.
Pogled na našo 'naj' tabelo razkrije kar nekaj zanimivosti. Na primer to, da je v tej tabeli le devet znamk, od tega se štiri pojavijo le po enkrat. Da je šest 'prvih' mest pobral BMW, kar sploh ni presenetljivo.
Da je najtežji testiranec Hyundai, da je najdražje opremljen Audi (kar je samo po sebi že razumljivo, ampak to je bil razmeroma majhen Q5! ), da so vsi testni avtomobili po svoji dolžini ujeti med dve Toyoti, da je KTM X-Bow zmagal kar štirikrat, da je bil trikrat prvi BMW 750i in da je v tej tabeli Volkswagen le en, pa še ta je star 25 let in kot tak bolj za šalo kot zares ter kot vnovično opozorilo, kolikšen napredek je naredil avtomobil v 25 letih.
X-Bow je naredil krasen vtis (dokler smo se z njim le vozili, ne pa ocenjevali tudi njegove cene), saj je bil brez dvoma najbolj uživaški. Zanimivo, najbolj dolgočasen zagotovo ni bil tisti, ki je bil najvarčnejši (Prius), čeprav bi dolgočasnost težko ocenili.
Cel kup je namreč avtomobilov, ki se jih testniki sploh ne spomnimo in po čemer bi (tudi) lahko ocenjevali dolgočasnost. Pa najbrž ni tako.
Žal je tudi v avtomobilizmu prišel čas, ko smo ljubitelji v ogromni manjšini, večina kupcev avtomobile kupuje iz potrebe, in ne iz veselja do avtomobila. Takšni se ne menijo za zabavnost in X-Bow se jim najbrž zdi povsem nesmiseln avtomobil, ki ga v trenutku prezrejo in pozabijo.
Okroglo tretjino testnih avtomobilov letošnjega leta so predstavljale le štiri znamke: Renault, Toyota, Mazda in Ford, kar daje jasno vedeti, kdo v avtomobilizmu reže kruh. Kar pet znamk nam je na test odstopilo le po en avtomobil, naslednjih šest pa le po dva, kar daje jasno vedeti, kam te znamke merijo.
Nekatere od teh pač nimajo potenciala (na primer KTM ali Jaguar), od drugih bi pričakovali več. Če bi primerjali (prave) tržne deleže s številom testnih avtomobilov posamezne znamke, bi prišli do velike podobnosti med razmerji.
In če smo že začeli z recesijo, še končajmo z njo. To nas znova pripelje do Beemveja in njegove Sedmice, ki je bila najdražji avtomobil na našem testu letos, najzmogljivejši, a tudi najbolje ocenjen.
To ne kaže na slabo stanje gospodarstva, prav nasprotno, temu se celo posmehuje, a je 750i kot celota nedvomno odličen izdelek, ki postavlja merila celotni svetovni avtomobilski industriji. Poleg tega ima še dober imidž in v sebi nekaj tistega, kar vzbuja čustva.
Resničnost je, seveda, na drugi strani. Dacia daje vzgled, kako izdelati in za manj kot 10 tisočakov prodati tehnično povsem zgleden avtomobil, ki čustev morda res ne vzbuja, ima pa nedvomno dober potencial. In povsem spodobno opravlja svoje poslanstvo.
Nihče ne ve, kaj nam prinaša prihodnje leto. V naši redakciji pa upamo, da bomo čez leto lahko pisali podobno kot zdaj ali celo bolj optimistično.
Našteli smo jih veliko
Alfa Romeo 2
Audi 4
BMW 7
Chevrolet 2
Citroën 5
Dacia 3
Dodge 1
Fiat 4
Ford 11
Honda 3
Hyundai 5
Jaguar 1
Kia 3
KTM 1
Lancia 1
Lexus 2
Mazda 12
Mercedes-Benz 6
Mini 2
Mitsubishi 3
Nissan 2
Opel 7
Peugeot 8
Renault 19
Saab 1
Seat 4
Subaru 3
Škoda 2
Toyota 12
Volkswagen 8
Volvo 3
Testi
Najpospešek: KTM X-Bow Clubsport (0-100 km/h: 4, 4 s)
Najkrajša zavorna pot: BMW 520d (100-0 km/h: 34, 7 m)
Najdaljša zavorna pot: Toyota Hilux Double Cab 3.0 D-4D (100-0 km/h: 52, 2 m)
Najcenejši: Dacia Logan Pick Up 1.6 (8.880 €)
Najdražji: BMW 750i (122.134 €)
Najmanjša poraba: Toyota Prius 1.8 VVT-i (4, 9 l)
Največja poraba: Nissan Murano 3.5 V6 Premium (16, 2 l)
Najmočnejši: BMW 750i (300 kW)
Največ prestav: BMW 530d GT (8 prestav)
Najmanj prestav: VW Golf II 1.3 (4 prestav)
Najtežji: Hyundai ix55 V6 CRDi (2.302 kg)
Najlažji: KTM X-Bow Clubsport (805 kg)
Najglasnejši: KTM X-Bow Clubsport (> 100 dB pri 130 km/h)
Najtišji: BMW 530d GT (60 dB pri 130 km/h)
Najdaljši: Toyota Hilux Double Cab 3.0 D-4D (5.130 mm)
Najkrajši: Toyota IQ 1.0 VVT-i (2.985 mm)
Najvišja ocena: BMW 750i (376 točk ? 5)
Najnižja ocena: Opel Agila (252 točk ? 3)
Najdražja dodatna oprema: Audi Q5 2.0 TDI Quattro (29.915 €)
Najhitrejši krog na Racelandu: KTM X-Bow Clubsport (53, 35 s)
Naj moto izbor
V letu 2009 bi izpostavil izkušnje s tremi dvo- in z enim štirikolesnikom. Nova Yamaha R1 z nesimetričnim zaporedjem vžigov je nedvomno presenetila.
Kot se je izkazalo med letošnjo sezono, smo ji po prvih januarskih kilometrih na dirkališču upravičeno ‘pribili’ odlično oceno, kajti le najboljši dirkači z Igorjem Jermanom na čelu so kasneje našli pomanjkljivost, in sicer prenizko postavljen motor za ekstremne nagibe. Priznam, tako globoko je pa res nisem položil . .
Sem pa zato (z občutkom) položil Husqvarno TE 310, a ne na asfalt, temveč na istrske skale – izkušnja na Akrapovičevem Enduro Challengeu je zakurila, da bi bilo kaj podobnega treba izpeljati večkrat. Pa sem šel odpeljat še eno dirko, in sicer s 450-kubičnim Can Amom po širokih makadamih na goro Erzberg.
Jeb***, je bil to en hud žur! Za finiš pa naj omenim še nekoliko drugačen izlet s Hondo Varadero pod ritjo po cesti okrog Slovenije: 1.190 kilometrov v 21 urah (skoraj brez hitrih in avtocest) ni bilo dirkaških, a je pot s koroškimi in kočevskimi gozdovi vseeno spominjala na nekakšen reli, želja po bolj ‘zaresnem’ puščavskem reliju pa za zdaj ostaja neizpolnjena. 2010?
Dirkalniki oziroma zakaj smo se potili
Z nataknjeno dirkaško čelado in z rokami v negorljivih rokavicah je bilo vedno prijetno v dirkaških kokpitih, čeprav nikoli dolgočasno, saj smo iz dirkalnih strojev vedno iztiskali zadnje atome moči.
Preizkusili smo od 130-kilovatnega (175-’konjskega’) Westfielda do 445-kilovatnega (605-’konjskega’) Porscheja 911, ki se je kitil z Akrapovičevim izpuhom. Ožemali smo skoraj 300 tisoč evrov dragocenega Peugeota 207 S2000 in lažje dihali v 19.000 evrov (brez davka) vrednem Westfieldu AeroRaceu, skakali z dvotonskim Mitsubishijem Pajerom Evolutionom in se navduševali nad 490 kilogrami Formule Renault 2.0.
Najhitrejši na Racelendu je bil letos Westfield, čeprav nekaterim nismo merili časa, z nekaterimi pa smo raje motili popoldanski spanec v Logatcu. Da smo bili večkrat blatni, nekajkrat prestrašeni in vselej prepoteni, pa tako ni treba posebej omenjati, kajne? (AM)
Letos (pozor, letos! ) najhitrejši na Racelandu: Westfield SE AeroRace 175 (53, 72 s)
Najbolj požrešen pri polnem plinu: Peugeot 207 S2000 (100 l/100 km)
Najmočnejši: Porsche 911 (997) GT2 (445 kW/605 KM)
Najdražji: Peugeot 207 S2000 (270.000 evrov)
Najlažji: Formula Renault 2.0 (490 kg)
Najcenejši: Westfield SE AeroRace 175 (19.000 evrov brez davka)
Najtežji: Mitsubishi Pajero Evolution (prazno vozilo 1.990 kg)
Največja hitrost: Porsche 911 (997) GT2 (več kot 330 km/h)
Vinko Kernc, foto: Saša Kapetanovič, Aleš Pavletič