Nepoznavanje razlik med običajnimi ter premijskimi gorivi lahko pripelje do nepotrebne škode v motorju ali – denarnici. Kdaj in komu se splača seči po dražjem gorivu?
Pregovor pravi, da avtomobil z lastnikom ravna le tako dobro, kot lastnik ravna z njim. V veliki meri je ta trditev resnična, saj lahko ustrezna nega avtomobila z leti bistveno pripomore k ohranjenosti in zanesljivosti jeklenega konjička. Kljub dobremu namenu pa je pozitivni učinek nekaterih stroškov zanemarljiv in bolj kot avtomobilu pomaga le dobri vesti lastnika.
Pogosta tematika pri debati mit ali resnica so tudi premijska goriva. Nadobudne oglaševalske kampanje in izdatno višja cena prikažejo premijsko 100-oktansko gorivo v boljši luči kot običajni 95-oktanski bencin. Če je dražje, je zagotovo tudi bolj kakovostno in učinkovito, kajne? Ker je odgovor bolj zapleten kot le »ja« ali »ne«, je najprej treba spoznati razliko med gorivi.
Kje je bistvena razlika?
Vsa goriva imajo določeno oktansko število, to število in način njegove meritve (v Sloveniji se meri po načinu RON – raziskovalno oktansko število) pa je vedno označeno na bencinski črpalki in v Sloveniji sta na voljo le dva: 95-oktanski, ki ga razumemo kot običajno gorivo, ter 98- in 100-oktanski, ki spadata med premijska goriva. Oktansko število, ki je ključna razlika med gorivoma, praviloma ne določa razlik v kakovosti goriva.
Oktansko število je v resnici mera odpornosti goriva na (samo)vžig in višja, kot je oktanska vrednost goriva, težje se pri povišani temperaturi in tlaku vžge samo od sebe. Goriva z višjo oktansko vrednostjo gorijo tudi počasneje in bolj enakomerno, kar omogoči višjo kompresijsko vrednost v zgorevalnem prostoru. Motorji z višjo kompresijsko vrednostjo zato lahko delujejo bolj učinkovito in lahko proizvedejo več moči (bolj ko je mešanico mogoče stisniti, bolj intenzivna je eksplozija in več je posledično sproščene energije ali moči).
Enakomerno in bolj predvidljivo gorenje prispeva tudi k daljši življenjski dobi motorja, saj bencinski motorji delujejo na principu vžiga zmesi goriva in zraka s pomočjo vžigalne svečke. Predčasnemu samovžigu oziroma nenamerni eksploziji mešanice goriva in zraka v zgorevalnem prostoru pravimo »klenkanje«, to pa ustvari nezaželen pritisk, poveča obremenitve motornih delov in povzroči kratkoročno izgubo moči motorja. Ob pogostejšem ponavljanju lahko zakrivi tudi resne poškodbe motornih delov.
Kako do višjega oktanskega števila?
Nafta je zmes različnih ogljikovodikov (in drugih primesi), ki jih je treba v prvi fazi destilirati v sorodne dele. Na tej točki se oktansko število giblje šele okoli 70, takšna kakovost goriva pa bi drastično omejila učinkovitost motorjev, zato je treba gorivo dodatno obdelati v rafinerijah, kjer sledi odstranitev neželenih primesi in kemijska preobrazba v ciljno gorivo (bencin, dizelsko gorivo, kurilno olje …). Sledijo laboratorijski testi, ki preverijo kakovost in gorivo ustrezno prilagodijo zahtevam za prodajo na trgu.
Oktansko število se izmeri z odpornostjo goriva proti vžigu. Oktansko število 95 ima bencin, ki se pri stiskanju in gorenju v motorju obnaša enako kot zmes, ki vsebuje 95 odstotkov izooktana, praktično nevnetljive zmesi, in 5 odstotkov heptana, ki eksplodira že ob najmanjšem povečanju tlaka. Z mešanjem snovi v pravih razmerjih se prilagodi tudi vrednost oktanskega števila.
S stalnim razvojem goriv pa ta danes niso več le energent, ampak pripomorejo tudi k vzdrževanju motorja. Pred sproščanjem v promet so nadstandardna goriva, kot jih prodajajo večje verige bencinskih servisov v Sloveniji, dodatno aditivirana.
Takšni dodatki ali aditivi so kemikalije, ki jih dodajo gorivom, da izboljšajo naravne lastnosti goriv in njihovo čistočo, hkrati pa omogočijo lažji zagon v ekstremnih razmerah, povečajo sposobnost čiščenja oblog napajalnega sistema ter ga zaščitijo. Aditivi lahko še bolj vplivajo na končno oktansko število bencina, zato so višjeoktanski bencini praviloma dodatno obogateni in zagotovijo boljšo zaščito motorja na daljši rok.
Ali je mogoče čutiti razliko med gorivoma?
Zaradi razvitih nadstandardnih goriv in sodobne motorne elektronike bo ne glede na izbiro 95- ali 100-oktanskega goriva razlika v delovanju običajnega avtomobila praktično neopazna. Vsa goriva, prodana v Evropi, morajo doseči enake standarde kakovosti, zato nižje oktansko število ni sinonim za nižjo kakovost.
Prav tako so skoraj vsi motorji serijske proizvodnje prilagojeni delovanju nižje- in višjeoktanskih goriv, saj vsebujejo diagnostično elektroniko, ki zazna čas vžiga in delovanje motorja v trenutku prilagodi oktanskemu številu goriva ter s tem izniči nevarnost »klenkanja« v sodobnem motorju.
Opazna razlika v delovanju se pojavi šele pri visokozmogljivih motorjih, ki delujejo z višjo kompresijsko vrednostjo in pri višjih temperaturah. Ker takšni motorji svoje sestavne dele izkoristijo do največje možne obremenitve, potrebujejo tudi najbolj učinkovito gorivo, da lahko razvijejo svojo največjo zmogljivost. Manjša učinkovitost goriva v takšnem primeru zakrivi precej večjo izgubo moči kot pri povprečnem avtomobilu, ta pa je tudi bolj občutna.
Katerega izbrati?
Višjeoktansko gorivo torej motorju omogoči, da deluje bolj učinkovito. Največja razlika je opazna zaradi mirnejšega delovanja motorja predvsem pod večjo obremenitvijo, hkrati pa motor razvije tudi več moči in za delovanje porabi manj goriva. Treba pa je poudariti, da so omenjene razlike v praksi minimalne in za večino voznikov celo neopazne.
Zato je najbolje pogledati na pokrovček za gorivo svojega avtomobila in upoštevati nasvet proizvajalca. Za veliko večino bencinskih avtomobilov je 95-oktansko gorivo več kot zadovoljivo, zato so dodatni stroški pri gorivu povsem odveč. V redkih primerih, ko proizvajalec svetuje 98- ali 100-oktansko gorivo, pa je le premijsko gorivo tisto, ki bo omogočilo optimalno delovanje motorja.
Novo na Metroplay: Ko se govori o hierarhiji, je že prepozno | Bine Volčič in Žiga Faganel