Premijska goriva: korist za avtomobil ali zgolj breme za denarnico?

Nepoznavanje razlik med običajnimi ter premijskimi gorivi lahko pripelje do nepotrebne škode v motorju ali – denarnici. Kdaj in komu se splača seči po dražjem gorivu?

Premijska goriva: korist za avtomobil ali zgolj breme za denarnico? (foto: Dusan Zidar) Dusan Zidar
23. 3. 2022

Pregovor pravi, da avtomobil z lastnikom ravna le tako dobro, kot lastnik ravna z njim. V veliki meri je ta trditev resnična, saj lahko ustrezna nega avtomobila z leti bistveno pripomore k ohranjenosti in zanesljivosti jeklenega konjička. Kljub dobremu namenu pa je pozitivni učinek nekaterih stroškov zanemarljiv in bolj kot avtomobilu pomaga le dobri vesti lastnika. Pogosta tematika pri debati mit ali resnica so tudi premijska goriva. Nadobudne oglaševalske kampanje in izdatno višja cena prikažejo premijsko 100-oktansko gorivo v boljši luči kot običajni 95-oktanski bencin. Če je dražje, je zagotovo tudi bolj kakovostno in učinkovito, kajne? Ker je odgovor bolj zakompliciran kot le »ja« ali »ne«, je najprej potrebno spoznati razliko med gorivi.

Kje je bistvena razlika?

Vsa goriva imajo določeno oktansko število, to število in način njegove meritve (v Sloveniji se meri po načinu RON – raziskovalno oktansko število) pa je vedno označeno na bencinski črpalki in v Sloveniji sta na voljo le dva: 95-oktanski, ki ga razumemo kot običajno gorivo, ter 98- in 100-oktanski, ki sodita med premijska goriva. Oktansko število, ki je ključna razlika med gorivoma, praviloma ne določa razlik v kakovosti goriva.

Oktansko število je v resnici mera odpornosti goriva na (samo)vžig in višja ko je oktanska vrednost goriva, težje se pri povišani temperaturi in tlaku vžge samo od sebe. Goriva z višjo oktansko vrednostjo gorijo tudi počasneje in bolj enakomerno, kar omogoči višjo kompresijsko vrednost v zgorevalnem prostoru. Motorji z višjo kompresijsko vrednostjo zato lahko delujejo bolj učinkovito in lahko proizvedejo več moči (bolj ko je mešanico mogoče stisniti, bolj intenzivna je eksplozija in več je posledično sproščene energije ali moči).

Enakomerno in bolj predvidljivo gorenje prispeva tudi k daljši življenjski dobi motorja, saj bencinski motorji delujejo na principu vžiga zmesi goriva in zraka s pomočjo vžigalne svečke. Predčasnemu samovžigu oziroma nenamerni eksploziji mešanice goriva in zraka v zgorevalnem prostoru pravimo »klenkanje«, to pa ustvari nezaželen pritisk, poveča obremenitve motornih delov in povzroči kratkoročno izgubo moči motorja, ob pogostejšem ponavljanju pa lahko zakrivi tudi resne poškodbe motornih delov.

Kako do višjega oktanskega števila?

Nafta je zmes različnih ogljikovodikov (in drugih primesi), ki jih je v prvi fazi potrebno destilirati v sorodne dele. Na tej točki se oktansko število giblje šele okoli 70, takšna kakovost goriva pa bi drastično omejila učinkovitost motorjev, zato je treba gorivo dodatno obdelati v rafinerijah, kjer sledi odstranitev neželenih primesi in kemijska preobrazba v ciljno gorivo (bencin, dizel, kurilno olje …). Sledijo laboratorijski testi, ki preverijo kakovost, in gorivo ustrezno prilagodijo zahtevam za prodajo na trgu.

Oktansko število se izmeri z odpornostjo goriva proti vžigu. Oktansko število 95 ima bencin, ki se pri stiskanju in gorenju v motorju obnaša enako kot zmes, ki vsebuje 95 odstotkov izooktana, praktično nevnetljive zmesi, in 5 odstotkov heptana, ki eksplodira že ob najmanjšem povečanju tlaka. Z mešanjem snovi v pravih razmerjih se prilagodi tudi vrednost oktanskega števila.

S stalnim razvojem goriv pa ta danes niso več le energent, ampak pripomorejo tudi k vzdrževanju motorja. Pred sproščanjem v promet so nadstandardna goriva, kot jih prodajajo večje verige bencinskih servisov v Sloveniji, dodatno aditivirana. Takšni dodatki ali aditivi so kemikalije, ki jih dodajo gorivom, da izboljšajo naravne lastnosti goriv in njihovo čistočo, hkrati pa omogočijo lažji zagon v ekstremnih razmerah, povečajo sposobnost čiščenja oblog napajalnega sistema ter ga zaščitijo. Aditivi lahko še bolj vplivajo na končno oktansko število bencina, zato so višjeoktanski bencini praviloma dodatno aditivirani in zagotovijo boljšo zaščito motorja na daljši rok.

Ali je mogoče čutiti razliko med gorivoma?

Zavoljo razvitih nadstandardnih goriv in moderne motorne elektronike bo ne glede na izbiro 95- ali 100-oktanskega goriva razlika v delovanju običajnega avtomobila praktično neopazna. Vsa goriva, prodana v Evropi, morajo doseči enake standarde kakovosti, zato nižje oktansko število ni sinonim za nižjo kakovost. Prav tako so skoraj vsi motorji serijske proizvodnje prilagojeni delovanju nižje- in višjeoktanskih goriv, saj vsebujejo diagnostično elektroniko, ki zazna čas vžiga in delovanje motorja v trenutku prilagodi oktanskemu številu goriva ter s tem izniči nevarnost »klenkanja« v modernem motorju.

Opazna razlika v delovanju se pojavi šele pri visokozmogljivih motorjih, ki delujejo z višjo kompresijsko vrednostjo in pri višjih temperaturah. Ker takšni motorji svoje sestavne dele izkoristijo do največje možne obremenitve, potrebujejo tudi najbolj učinkovito gorivo, da lahko razvijejo svojo največjo zmogljivost. Manjša učinkovitost goriva v takšnem primeru zakrivi precej večjo izgubo moči kot pri povprečnem avtomobilu, ta pa je tudi bolj občutna.

Katerega izbrati?

Višjeoktansko gorivo torej motorju omogoči, da deluje bolj učinkovito. Največja razlika je opazna zaradi mirnejšega delovanja motorja predvsem pod večjo obremenitvijo, hkrati pa motor razvije tudi več moči in za delovanje porabi manj goriva. Treba pa je poudariti, da so omenjene razlike v praksi minimalne in za večino voznikov celo neopazne. Zato je najbolje pogledati na pokrovček za gorivo svojega avtomobila in upoštevati nasvet proizvajalca. Za veliko večino bencinskih avtomobilov je 95-oktansko gorivo več kot zadovoljivo, zato so dodatni stroški pri gorivu povsem odveč. V redkih primerih, ko proizvajalec svetuje 98- ali 100-oktansko gorivo, pa je le premijsko gorivo tisto, ki bo omogočilo optimalno delovanje motorja.

Dirkaška goriva

Obstajajo tudi več kot 100-oktanska goriva, ki so namenjena uporabi dirkaških ali izdatno predelanih vozil. Oznako več kot 100 oktanov je mogoče doseči s spremembo sestave goriva, največkrat s pomočjo etanola, metanola, nitrometana idr. Te sestavine imajo v primerjavi z bencinom večje oktansko število in omogočijo, da lahko motor izkoristi potencial večje kompresije in bolj vzdržljivih sestavnih delov. Kljub večji učinkovitosti in stabilnosti takšnih goriv pa v maloprodaji niso na voljo zaradi večje zahtevnosti in daljšega časa izdelave, ki močno dvigneta tudi prodajno ceno.

Shranjevalno gorivo

Medtem ko je razlika med 95- in 100-oktanskim gorivom lahko med vožnjo povsem zanemarljiva, pa se to spremeni, kadar je avtomobil parkiran dlje časa. Življenjska doba bencina je seveda omejena in za optimalno delovanje znaša le nekaj mesecev, poleg zunanjih dejavnikov, kot sta vlaga in temperature, pa na življenjsko dobo vpliva tudi sestava goriva. V takšnem primeru so v prednosti višjeoktanska goriva, saj so bolj rafinirana in vsebujejo stabilnejše ogljikovodike. Gorivo izgubi kakovost, kadar ciklični ogljikovodiki postanejo polciklični, posledično pa ima lahko motor težavo z vžigom ali vzdrževanjem hitrosti. Večja stabilnost ogljikovodikov v višjeoktanskih gorivih lahko v enakih pogojih življenjsko dobo goriva podaljša tudi za pol leta.

Za takšne primere so še boljša namenska shranjevalna goriva. Ta imajo enako učinkovitost pri delovanju motorja in nekaj let daljšo življenjsko dobo, a so precej dražja, saj vključujejo aditive in antioksidante, ne vsebujejo pa etanola. Etanol vpija vodo, zato je pri običajnih gorivih precej večja verjetnost za nastanek rje in korozije napajalnega sistema.

Se sme mešati različno oktanska goriva?

Mešanje 95- in 100-oktanskega goriva nima negativnega učinka. V mešanju tudi ni pozitivnega učinka, a ker veliko bencinskih črpalk ne ponuja 100-oktanskega goriva, se včasih temu ne gre izogniti. V takšnem primeru je 95-oktansko gorivo zadostno, tudi če avtomobilski proizvajalec priporoči le 100-oktansko gorivo. Diagnostična elektronika bo prilagodila čas vžiga, motor bo začasno deloval z zmanjšano močjo, dolgoročnih posledic pa na srečo ne bo.

Cetansko število

Medtem ko se bencinska goriva označi z oktanskim številom, se dizelska goriva označi s cetanskim številom. Tudi v tem primeru številka označi nagnjenost goriva k samovžigu, vendar višje cetansko število v tem primeru predstavlja večjo sposobnost samovžiga. Za dizelska goriva v EU se cetansko število giblje med 51 in 60, tudi tokrat pa so večja števila namenjena premijskim gorivom.