Priključni hibridi so med vozniki manj priljubljeni, kot so upali nekateri proizvajalci avtomobilov, številni pa jih celo vidijo kot polovično rešitev in ponesrečen kompromis, ki združuje najslabše obeh svetov.
Težav priključnih hibridov je več. So dražji od samopolnilnih hibridov, kadar baterija ni napolnjena, je njihova poraba goriva večja od porabe avtomobilov s tradicionalnim pogonom, hkrati pa je logistično neizvedljivo imeti vedno polno baterijo. Hibridi namreč nimajo možnosti hitrega polnjenja, zato je polnjenje zamudno in pri dinamičnem življenjskem slogu izvedljivo pretežno le ponoči.
Tudi prodaja priključnih hibridov ni najboljša. V Evropi ne morejo prebiti meje 10-odstotnega tržnega deleža, v ZDA pa je stanje še veliko slabše. Priključni hibridi letos predstavljajo le 1,9 odstotka celotne prodaje tamkajšnjih novih vozil. Eden izmed razlogov nizke prodaje je nedvomno cena, ki je v povprečju vsaj 10.000 evrov višja od cene klasičnega ali samopolnilnega hibrida.
Najnovejša raziskava o lastništvu elektrificiranih vozil JD Power kaže, da so lastniki s priključnimi hibridi manj zadovoljni kot z električnimi vozili, čeprav prvi veljajo za rešitev, ki naj bi ponujala izboljšano izkušnjo lastništva električnega vozila.
Del nezadovoljstva izhaja iz nepričakovanih stroškov. Številni lastniki priključnih hibridov ugotavljajo, da prinašajo njihova vozila višje stroške lastništva od pričakovanih in višjo porabo, oskrba dveh virov energije pa predstavlja večjo težavo, kot so pričakovali. Priključni hibridi imajo svoje prednosti za del kupcev, a v splošnem lastniška izkušnja ni tako pozitivna kot lastniška izkušnja z električnim vozilom, kažejo rezultati raziskave JD Power.
