Po njihovem mnenju gre za prehodno tehnologijo, ki ustvarja zgolj iluzijo napredka.
Evropska komisija se ponovno sooča s pritiskom avtomobilske industrije, ki želi ohraniti priključne hibride (PHEV) tudi po letu 2035, ko naj bi bili vsi novi avtomobili brez emisij. Toda okoljevarstvena organizacija Transport & Environment (T&E) opozarja, da gre pri teh vozilih za »navidezno čiste« avtomobile, katerih dejanski izpusti CO₂ so večkrat višji od uradno zapisanih.
Po njihovih ugotovitvah so PHEV-ji v resnici ena večjih ovir pri razogljičenju prometa, saj jih vozniki premalo polnijo in preveč časa vozijo v bencinskem načinu. To pomeni, da motor z notranjim zgorevanjem deluje pogosteje, obenem pa mora zaradi težkih baterij porabiti še več goriva.
PHEV – most ali slepa ulica?
Čeprav se prodaja priključnih hibridov v Evropi letos močno povečuje – v prvih osmih mesecih za približno 28 odstotkov –, T&E opozarja, da njihova povprečna dejanska emisija znaša kar 135 g CO₂/km, medtem ko uradni podatki kažejo le 28 g/km. Tudi kadar PHEV vozi v električnem načinu, izpusti ne izginejo, saj motor pogosto pomaga pri pospeševanju ali višjih hitrostih.
»Zrahljati pravila za hibride pomeni spodkopati evropsko podnebno politiko,« je poudaril Lucien Mathieu iz T&E. Po njegovem bi bilo treba sredstva in spodbude usmeriti v dostopnejša električna vozila, ne pa v prehodne tehnologije, ki ustvarjajo le iluzijo napredka.
Industrija želi blažja pravila
Avtomobilski proizvajalci medtem trdijo, da so hibridi pomemben korak k elektrifikaciji, saj voznikom ponujajo manjši strah pred prazno baterijo in lažje prilagajanje na nove tehnologije. Združenje ACEA v izjavi poudarja, da bi morala politika spodbujati pogostejše polnjenje in večjo uporabo električnega načina, ne pa kaznovati tehnologije, ki lahko »v pravih pogojih močno zmanjša emisije«.
Evropska komisija sicer že nekaj let meri dejansko porabo goriva prek vgrajenih nadzornih sistemov, ki so pokazali, da so realne emisije približno trikrat višje od uradnih. Zaradi tega je Bruselj predvidel popravke izračunov za obdobje 2025–28, a po navedbah T&E industrija lobira, da bi jih odpravili. Takšna poteza bi lahko po njihovem upočasnila rast prodaje električnih avtomobilov za približno desetino.
Novi trend: razširjeni električni doseg
Medtem ko se razprava o PHEV-jih zaostruje, se v Evropi pojavlja nov izraz – vozila z razširjenim dosegom (EREV). Gre za avtomobile, pri katerih motor z notranjim zgorevanjem ne poganja koles, ampak služi kot generator za baterijo. Na Kitajskem so takšna vozila v zadnjih dveh letih doživela razcvet, saj ponujajo električni doseg do 180 kilometrov in možnost hitrega polnjenja z enosmernim tokom, česar večina PHEV-jev še nima.
V Evropi sta trenutno na voljo le dva tovrstna modela – Mazda MX-30 R-EV in Leapmotor C10, slednji s podporo koncerna Stellantis. A T&E opozarja, da bi se EREV-ji le stežka uveljavili na starem kontinentu, saj gre večinoma za težka in draga vozila, namenjena predvsem kitajskemu trgu.
Kljub zanimanju proizvajalcev, kot so BMW, Volkswagen, Renault in Hyundai, okoljevarstveniki menijo, da EREV-ji ne prinašajo dolgoročne rešitve. »Evropa mora ciljati na resnično brezemisijsko mobilnost, ne pa na prehodne tehnologije, ki ohranjajo odvisnost od goriva,« še dodajajo pri T&E.
