Evropska komisija je objavila prve podatke za leto 2025, ki kažejo, da se je število smrtnih žrtev na cestah v EU zmanjšalo za tri odstotke. Skupno je umrlo okoli 19.400 ljudi, kar pomeni približno 580 manj kot leto prej, povprečje pa znaša 43 umrlih na milijon prebivalcev.
Kljub temu napredek ni dovolj hiter za dosego ciljev do leta 2030, zato EU napoveduje dodatne ukrepe na področju zakonodaje in nadzora.
Za Slovenijo je slika precej manj optimistična. Leta 2025 je na slovenskih cestah umrlo 92 ljudi, kar je 24 več kot leto prej. Še bolj zgovoren je podatek, da je država z 44 smrtnimi žrtvami na milijon prebivalcev zdrsnila nad evropsko povprečje in hkrati izgubila dobro uvrstitev iz leta 2024, ko je bila med najboljšimi v EU.
Gre za 37-odstotno poslabšanje, ki je Slovenijo z osmega mesta potisnilo na 16. mesto med državami članicami. To pomeni, da se je v enem letu iz skupine uspešnejših držav premaknila v povprečje – oziroma nekoliko pod njega.
Podrobnejši podatki razkrivajo, kje so največje težave. Največji porast smrtnih žrtev so zabeležili med motoristi, kjer se je število umrlih podvojilo. To potrjuje trend, da so vozniki enoslednih vozil med najbolj ranljivimi skupinami v prometu.
Hkrati izstopa starostna skupina povzročiteljev nesreč. Največ prometnih nesreč s smrtnim izidom so povzročili vozniki med 25. in 34. letom, kar kaže na kombinacijo izkušenj, samozavesti in pogosto tudi tveganega vedenja za volanom.
Med glavnimi vzroki pa se slika ne spreminja: neprilagojena hitrost ostaja ključni dejavnik najhujših prometnih nesreč. Kljub številnim preventivnim kampanjam in nadzoru je to še vedno problem, ki ga Slovenija očitno ne uspe učinkovito omejiti.
Primerjava z letom 2024 dodatno poudari resnost padca. Takrat je Slovenija z 32 smrtnimi žrtvami na milijon prebivalcev dosegla enega najboljših rezultatov doslej in bila celo nad evropskim povprečjem v pozitivnem smislu. Leto kasneje pa je trend obrnil smer.
To pomeni, da napredek na področju prometne varnosti ni samoumeven, ampak zahteva stalne in ciljno usmerjene ukrepe. Slovenija je že dokazala, da lahko doseže dobre rezultate, a leto 2025 jasno kaže, kako hitro se lahko stanje poslabša.
Na ravni EU sicer ostajajo razlike velike. Najvarnejše ceste imata Švedska in Danska, medtem ko so razmere najslabše v Bolgariji in Romuniji. Pozitivne premike sta lani naredili predvsem Estonija in Grčija.
Skupno sporočilo je jasno: napredek obstaja, a je prepočasen, Slovenija pa bo morala za vrnitev na boljše rezultate ponovno okrepiti nadzor, preventivo in predvsem ukrepe proti prehitri vožnji ter za večjo zaščito najbolj ranljivih udeležencev v prometu.
