Statistika prometne varnosti kaže izboljšave, vendar izpostavi novo nevarno kategorijo.
Začasni podatki Javne agencije RS za varnost prometa nakazujejo pozitiven trend pri izboljšavi prometne varnosti. Tudi praznični dnevi, vse od 17. do 31. decembra, so po trenutnih podatkih na slovenskih cestah minili brez smrtnih žrtev. Kljub temu je v lanskem letu na slovenskih cestah umrlo kar 85 udeležencev cestnega prometa.
Teh je 29 manj kot v enakem obdobju leto poprej, kar predstavlja zmanjšanje za več kot četrtino. Življenje je izgubilo 23 voznikov osebnih avtomobilov, 14 voznikov enoslednih motornih vozil, 9 potnikov, 13 pešcev, 6 voznikov tovornih vozil, 2 voznika e-skiroja in 12 kolesarjev.
Izboljšanje je bilo zabeleženo pri skoraj vseh kategorijah udeležencev, najbolj občutno pri voznikih enoslednih motornih vozil, in sicer za kar 58 odstotkov. Poslabšanje je bilo zabeleženo pri kolesarjih, in sicer za 20 odstotkov ter v novi kategoriji e-skirojev, kjer sta bili letos zabeleženi prvi dve smrtni žrtvi.
Kolesarstvo tako postaja vedno bolj v ospredju črne kronike.
Za najpogostejši vzrok nesreč s smrtnim izidom velja nepravilna stran oziroma smer vožnje, ki je zakrivila kar 36 umrlih, sledi ji neprilagojena hitrost s 27 žrtvami. Navkljub povečanju števila prometnih nesreč pod vplivom alkohola, ki jih je bilo kar 1542, je bilo zabeleženo 55-odstotno zmanjšanje smrtnih žrtev v takšnih nesrečah v primerjavi z letom 2021.
Veliko vlogo je tudi tokrat odigralo neupoštevanje varnostnih predpisov. Med preminulimi vozniki osebnih avtomobilov jih 8, oziroma 35 odstotkov, v času nesreče ni uporabljalo varnostnega pasu. Pri žrtvah med kolesarji je bila neuporaba zaščitne čelade kar 50-odstotna, ustrezne zaščitne čelade nista imela niti voznika e-skiroja.