Prometna varnost-statistika: leto 2020 za v arhive; to je regija, ki lani ni imela smrtnih žrtev na cestah!

Javna agencija RS za varnost prometa je predstavila stanje varnosti cestnega prometa v letu 2020, zbrani podatki pa namigujejo približevanju k Viziji NIČ.

Prometna varnost-statistika: leto 2020 za v arhive; to je regija, ki lani ni imela smrtnih žrtev na cestah! (foto: Arhiv AM) Arhiv AM
2. 3. 2021

V preteklem letu je na slovenskih cestah žal preminulo 80 udeležencev cestnega prometa, hujše telesne poškodbe pa je utrpelo 687 udeležencev. Te številke kljub temu predstavljajo izdatno izboljšanje, saj je število umrlih za kar 22 odstotkov nižje kot za leto 2019, ko sta preminula 102 udeleženca. Prav tako je bilo zabeleženih 21 odstotkov manj prometnih nesreč ter 21 odstotkov manj hudih prometnih nesreč, ki vključujejo telesne poškodbe ali smrt.

Ob teh številkah lahko ostanemo optimistični, saj je bilo število umrlih v letu 2020 najnižje od pričetka beleženja uradne statistike prometnih nesreč leta 1954. Prav tako je bil mesec december zabeležen kot prvi v zgodovini, ko v prometnih nesrečah pri nas ni umrl nihče, s tem pa smo se prvič dotaknili uresničitve Vizije NIČ. Pohvalijo se lahko predvsem prebivalci Posavske statistične regije, saj so bili v letu 2020 edina regija brez smrtnih žrtev v prometu.

Med glavne vzroke tudi letos spadajo stari sovražniki kot so alkohol, nepravilna stran oziroma smer vožnje, izsiljevanje prednosti ter neprilagojena hitrost. Od 80 umrlih jih je 50 tudi povzročilo nesrečo. Nepravilna smer vožnje je zakrivila kar 29 smrtnih žrtev, neprilagojena hitrost 27, izsiljevanje prednosti pa je stalo 11 življenj. Največ smrtnih žrtev beležimo na regionalnih cestah (33), sledijo jim ceste v naselju (25), kjer je bilo povzročenih tudi kar 66 odstotkov vseh nesreč.

Izhodiščna točka pa je v mnogih nesrečah še vedno alkohol, saj so alkoholizirani udeleženci povzročili kar 1.364 prometnih nesreč in zakrivili tretjino vseh smrti (27). Največ, po 6 smrtnih prometnih nesreč, sta pod vplivom alkohola zakrivili starostni skupini med 18. in 24. letom ter 45. in 54. letom. Najvišja stopnja alkoholiziranosti, ki so jo zabeležili za voznika v letu 2020 pa je znašala kar 3,59 promila! 7 smrtnih prometnih nesreč so povzročili še vozniki pod vplivom prepovedanih drog ali drugih psihoaktivnih snovi.

Kot je trend že iz preteklih dveh let, so največ prometnih nesreč zakrivili mlajši udeleženci. Starostna skupina med 25. in 34. letom je povzročila 2.328 nesreč, tesno pa ji sledi skupina med 35. in 44. letom starosti z 2.317 povzročenimi nesrečami. Največ žrtev pa sta povzročili starejši skupini (med 45. in 54. letom ter 55. in 64. letom), vsaka po 17. Največ umrlih udeležencev v prometnih nesrečah, kar 16, pa spada v starostno skupino nad 64 let.

Zgodilo se je tudi neprijetno povečanje, saj je v prometu umrlo 6 mladoletnih udeležencev, 3 več kot v letu 2019. Opazimo lahko tudi nevaren trend, saj je kar 60 odstotkov ponesrečenih udeležencev (44) svoje življenje izgubilo med petkom in nedeljo, ali na dela prost dan, kadar je na cestah sicer prometa manj.

Velik problem še vedno predstavlja zanemarjanje osebne varnosti, saj več kot četrtina umrlih voznikov ni uporabljala varnostnega pasu. Brez varnostne čelade je bilo tudi pet od osmih umrlih kolesarjev ter vseh šest umrlih mopedistov! Varnostne čelade skupno ni uporabljalo kar 12 umrlih udeležencev, kar je največ v zadnjih petih letih.

Kljub številnim preglavicam in neprijetnostim, ki nam jih povzorča epidemija koronavirusa, lahko del povečanja prometne varnosti pripišemo tudi zmanjšanemu obsegu dnevnega prometa kot posledici zajezitvenih ukrepov. A treba je poudariti, da se lahko lanski pozitivni vzorec prekine, ko se življenje in promet znova vrneta v normalno stanje. Direktor Agencije za varnost prometa Jože Hribar je izpostavil:

»Leto 2020 je na mnogih področjih zaznamovala epidemija novega koronavirusa. Ukrepi, ki so bili uvedeni za njeno zajezitev, so vplivali tudi na zmanjšanje obsega prometa, zato je potrebno na uradne podatke za leto 2020 gledati tudi skozi prizmo teh specifičnih razmer. Stanje prometne varnosti je bilo v letu 2020 boljše, saj je bilo za petino manj mrtvih in poškodovanih in za petino manj prometnih nesreč. Zavedamo se, da bo povečanje prometa po sproščanju ukrepov za zajezitev epidemije lahko privedlo do poslabšanja stanja prometne varnosti.«

»Menimo, da je mogoče pričakovati kritično obdobje, saj stanje tega začasnega obdobja, ko promet za mnoge ni bil del vsakdana kot poprej, lahko privede do zmanjšanja pozornosti udeležencev v prometu in s tem k poslabšanju prometne varnosti.«

Dotaknil se je tudi nepotrebnega ogrožanja prometne varnosti, ki je tudi v lanskem letu predstavljal pretiran problem in je zakrivil večino smrtnih žrtev:

»Žalosti nas, da nekateri vozniki in drugi udeleženci v prometu lastne varnosti in varnosti drugih ljudi na cestah še vedno ne jemljejo resno. Vožnja z mobilnim telefonom, vožnja pod vplivom alkohola ali drog, neprilagojena hitrost, neuporaba varnostnega pasu, zaščitne čelade, neupoštevanje voznih razmer, izsiljevanje prednosti, brezbrižnost do ranljivih udeležencev in zavestno kršenje predpisov, ne predstavljajo doprinosa k prometni kulturi.«

»Vsi bi si želeli, da bi lahko predpisi, ukrepi in aktivnosti povsem zajezili prometne nesreče, a to žal ni mogoče, saj je znano dejstvo, da je v 93 % prometnih nesreč odločilni faktor prav človek. In tu se prometna varnost začne. Pri vsakem izmed nas. Prav zato smo prepričani, da pozivov k odgovorni udeležbi v prometu ni nikdar preveč, pa če je tako mogoče rešiti le eno življenje ali preprečiti telesne poškodbe.«

Pozitivni trendi iz leta v leto nam ponujajo luč na koncu tunela teh črnih zgodb. Velike zasluge gre pripisati tudi izrazitemu osredotočanju prometne industrije na izboljšanje prometne varnosti, bodisi z aktivnimi in pasivnimi varnostnimi sistemi v avtomobilih, izboljšanju zaščitnih čelad in oblek za motoriste in kolesarje ter večjemu ozaveščenju prometnih udeležencev pred nevarnostmi, ki prežijo na cestah. A največjo nevarnost na cestah še vedno predstavlja človeška iroganca, katero pa lahko zajezimo le mi sami.