Če upoštevamo, da lahko v OMV-jevi dunajski rafineriji Schwechat predelajo skoraj 10 milijonov ton surove nafte na leto, bi potrebe Slovenije s povprečno porabo dva milijona ton na leto zadostili že po dveh mesecih in nekaj dnevih.
Rafinerija leži čisto blizu Dunaja, strateško postavljena med avtocesto, železnico in bližino dunajskega letališča. Kot si lahko mislite, veliko mednarodno letališče zalaga z energijo za kurjavo in seveda letalskim kerozinom, je pa prav čudno videti, da so hiše mesteca Schwechat (ki je poleg rafinerije znano tudi po pivovarni in že prej omenjenem letališču) postavljene povsem blizu velikih rezervoarjev. Rafinerija na tem mestu vztraja že 55 let (77 let, če upoštevamo še predhodni obrat za predelavo romunske surove nafte), čeprav so jo med drugo svetovno vojno zavezniki povsem poravnali z zemljo, kljub skrbnim preventivnim ukrepom (med drugim tudi varnostna navodila v slovenskem jeziku ob vhodu!) pa vsake toliko kaj zagori. Zato ni čudno, da imajo gasilsko postajo in zdravstveni dom kar sredi kompleksa, velikega kot 191 nogometnih igrišč, kjer vsak dan dela 600 ljudi v treh izmenah, seveda pa veliko opravijo tudi zunanji sodelavci. Zanimivo, zunanji pogodbeniki tudi popravljajo cevi.
Cevi je res nešteto, saj v Schwechat dobijo 10 odstotkov surovega olja iz avstrijskih nahajališč, drugo pa prek Trsta iz Kazahstana (24 %), Nigerije (16 %), Ruske federacije (13 %) pa tudi Libije, Savdske Arabije, Kuvajta itd. Nafta je različno kakovostna, zato jo pred predelavo shranijo v ogromnih okroglih skladiščih, nato pa določijo potek predelave. Prihodnost, pravijo, je v kakovostnejši nafti iz severnih nahajališč, kjer sta tudi politična in na splošno družbena klima veliko bolj zanesljivi. V OMV-jevi rafineriji pridelajo največ dizelskega goriva (40 %), nekaj manj bencina (20 %), okoli 10 odstotkov goriva pa porabijo za lastno delovanje (predvsem za predelavo surove nafte). Izgub skoraj ni, saj poleg pogonskih goriv izdelujejo material tudi za medicinske pripomočke, izolacijo za žice, zobne ščetke itd., nato pa predelajo še recidiv oziroma ostanek. Za avtomobilsko industrijo pridelujejo tudi bitumen in butadiene, ki se uporabljata za asfalt in izdelavo avtomobilov.
Najbolj so seveda ponosni na več kot 40 let staro in 420 kilometrov dolgo cev med tržaškim pristaniščem in avstrijsko rafinerijo, ki poskrbi, da surova nafta iz ogromnih tankerjev pride neposredno v proizvodnjo. Zaradi varnosti in estetike je cev seveda pod zemljo, surova nafta pa potrebuje kar 40 ur, da pride od Jadranskega morja do glavnega mesta naše severne sosede. Ena cev nato nadaljuje svoje poslanstvo do nemškega Ingolstadta, medtem ko na povezavo na rusko nafto pri Bratislavi še čakajo. Manjka le še 60 kilometrov cevi za priključitev na ruski cevovod, vendar so kljub zagotovljenemu denarju zaradi pomislekov lokalnih skupnosti načrt pomaknili v prihodnost. Vse drugo pride po železnici in tovornjakih, na naše bencinske črpalke pa pride iz dveh virov: iz graških skladišč in deloma tudi prek Luke Koper, seveda z vlaki, tovornjaki in transportnimi ladjami.
V Sloveniji imamo 106 bencinskih servisov OMV, od tega 21 na avtocesti. Podjetje OMV Slovenija, ki neposredno zaposluje 77 ljudi, ima trenutno pri nas 32-odstotni tržni delež. Prodaja kakovostnejših goriv se počasi izboljšuje, vendar zaradi vlade in njenega določanja cen pri nas ne ponujajo dizelskega goriva MaxxMotion Diesel, ki deluje do temperature –35 stopinj Celzija, saj se račun ne izide. Zgolj kot pojasnilo naj povemo, da je to gorivo v Avstriji dražje za 13 centov (na liter) od klasičnega ... Zato pa lahko na njihovih servisih dobite OMV MaxxMotion 95 in OMV MaxxMotion 100, ki z aditivi poskrbijo za manjši upor in ob tem s pomočjo tako imenovanih detergentov tudi čistijo ventile in injektorje, dizelska OMV Sprint Diesel in predvsem OMV Alpin Diesel pa zlahka kljubujeta temperaturam do –20 stopinj Celzija, kar je vlada določila kot spodnjo mejo. (AMr)
FOTO: OMV
OMV