Reportaža: Kia e-Mobility; Kia misli resno in zeleno

Pri Kii zatrjujejo, da bo njihova ponudba okolju prijaznih avtomobilov že leta 2020 obsegala skupno kar 11 modelov. Med njimi bodo avtomobili s hibridnim in električnim pogonom (tudi priključni hibridi) ter tudi s pogonom na gorivne celice.

24. 12. 2015

Morda se trenutno premalo zavedamo nevarnosti onesnaževanja našega planeta, a dejstvo je, da smo za številne spremembe krivi prebivalci sami. No, bolj kot posamezniki so krive velike združbe in korporacije, ki lahko tudi občutneje prispevajo k izboljšanju okolja. Mednje zagotovo sodijo tudi avtomobilske tovarne. Tega se zavedajo tudi pri korejski Kii, kjer so se zavezali, da se bodo v prihodnosti posvetili predvsem izdelovanju ekološko prijaznih avtomobilov. Tako želijo do leta 2050 izpuste CO2 zmanjšati za več kot 30 odstotkov. Posledično predvidevajo, da bodo v prihodnjih letih prednjačila predvsem hibridna vozila (vključno s priključnimi hibridi), tudi zaradi dejstva, da so cenovno vedno bolj dostopni, pa tudi glede infrastrukture niso tako zelo zahtevni. Če se je leta 2013 po vsem svetu vozilo približno 1,78 milijona ekoavtomobilov (med nje štejemo hibride, priključne hibride, električne avtomobile in pogon na gorivne celice) in lani nekaj manj kot dva milijona, pa naj bi bilo takšnih avtomobilov po vsem svetu do leta 2020 že več kot šest milijonov. Ob tem tudi pri Kii že gledajo v prihodnost, v tisto, v kateri bodo avtomobili vozili čisto sami. Povsem avtonomnega avtomobila Korejci za zdaj še ne obljubljajo, a pravijo, da bi lahko na ceste zapeljal že nekje okoli leta 2030. Veliko prej pa bo na voljo sistem za pomoč pri vožnji po avtocesti in sistem za samodejno parkiranje. Ta dva že temeljito preskušajo in v takšno Kio Soul smo sedli tudi ob nedavnem obisku korejske tovarne.

Kia želi biti prisotna na vseh področjih

Kia je ena redkih znamk, ki ponuja svoje hibride, priključne hibride, električne avtomobile in avtomobile s pogonom na gorivne celice. Ob tem je treba upoštevati, da na domačem korejskem trgu Kia nastopa skupaj s Hyundaijem, tako so zajeti avtomobili obeh znamk. Edina stvar, ki je v podjetju ne razvijajo sami, so baterije, ki jih kupujejo od zunanjih dobaviteljev. Kljub temu pri Kii želijo postati vodilna znamka na področju ekoavtomobilov. Tako bodo do leta 2020 na trgu prisotni z 11 ali celo več avtomobili. Začetki segajo v leto 2009, ko so prvič ponudili hibridni Kio Forte in Kio Optimo ter električno Kio Ray. Sledila je hibridna Kia K7 oziroma Cadenza ter tudi pri nas znan povsem električni Soul. Še letos oziroma prihodnje leto bo luč sveta ugledala prenovljena Optima, ki bo na voljo kot običajni in tudi priključni hibrid. V letih od 2016 do 2020 pa bodo dodali še nove modele (nižji in srednji razred ter SUV) ter vključili tudi pogon na gorivne celice. Da bodo njihovi avtomobili prepoznavni tudi kot ekoavtomobili, so se pri Kii odločili tudi za nove napise, pri čemer bo značka na prednjem blatniku jasno razkrivala za kakšne vrste avto gre.

Pogon na gorivne celice

K uporabi alternativnih pogonov so seveda privedle številne zakonodaje o izpustih. Če se ozremo zgolj na Evropo, bodo z zdajšnjih 130 gramov CO2 na kilometer do leta 2020 avtomobilske tovarne v svoji celotni floti morale zmanjšati izpuste na zgolj 95 gramov na kilometer. Vendar se tega ne da doseči le z motorji z notranjim zgorevanjem, pa tudi običajni hibridi še ne zadostujejo. Potrebni bodo tudi priključni hibridi in, vsaj za zdaj kaže tako, tudi avtomobili s pogonom na gorivne celice.

Tu pa vsaj trenutno težavo predstavlja vodik. Ljudje ga ne poznajo, posledično mislijo, da je nevaren in eksploziven. A pravzaprav ni nič drugače z drugimi gorivi, saj mora biti prav vsako eksplozivno, da je lahko uporabno za motorje z notranjim zgorevanjem. Zato bo potrebnega precej truda, da se vodik približa širši množici ljudi. Navsezadnje tudi zato, ker se trenutno na svetu pridela več kot 38 milijonov ton vodika. Prednjačijo ZDA s 21 milijoni ton, sledi pa Evropa s 7,6 milijona, Japonska z 1,8 milijona, Koreja z 1,3 milijona ter preostali svet s 6,3 milijona ton. Letna proizvodnja bi zadostovala za 190 milijonov avtomobilov s pogonom na gorivne celice, ki bi na leto porabili približno 200 kilogramov vodika. Trenutno se vodik uporablja v težki industriji, da pa se bo tudi v avtomobilski, bo seveda potrebna tudi ureditev ustrezne infrastrukture oziroma postavitev zadostnega števila polnilnic.

Avtonomna vožnja

Tudi pri Kii se pospešeno ukvarjajo z izdelavo samovozečega oziroma avtonomnega avtomobila, čeprav jih pri tem močno omejuje korejska zakonodaja, ki ne dovoljuje, da bi se s takšnimi avtomobili vozili po javnih površinah. Zato testiranja trenutno potekajo zgolj na dvorišču matične tovarne, ki pa seveda premore številne testne proge in pravzaprav vso potrebno infrastrukturo. Tako smo tudi v praksi preskusili samovozeči Soul, ki ne le da vozi sam, prehiteva in menja vozne pasove, povsem sam zna tudi parkirati. To znajo že pravzaprav običajni avtomobili ob sicer majhni pomoči voznika, a Korejci si želijo, da bi se voznik z njihovim avtomobilom pripeljal do parkirne hiše, izstopil in poslal avtomobilu prek pametne ure oziroma telefona ukaz, da naj parkira. Avto bo potem samodejno poiskal prosto parkirno mesto in na njem tudi varno parkiral. Ko se bo voznik vrnil, bo počakal na istem mestu, avto pa se bo do njega spet samodejno pripeljal. Da bo to izvedljivo, bo avto opremljen s številnimi tehnološko naprednimi tipali, kamerami ter posebnimi radarji (LiDAR).

Zadnji naj bi zagotavljali tudi že deloma avtonomno vožnjo. Tako zna trenutni Soul menda že sam voziti po vnaprej vrisanih cestah, se sam voziti in prilagajati prometu na avtocesti (do hitrosti 120 kilometrov na uro), v nujnih primerih sam ustaviti ob robu cestišča na primernem kraju in pa do hitrosti 40 kilometrov na uro povsem samostojno voziti tudi v običajnem mestnem prometu.

A kot rečeno, do serijskega Kijinega samovozečega avtomobila je še zelo daleč, bodo pa zato posamezni deli in sistemi, ki bodo pozneje tvorili celoto, na voljo že čez nekaj let.

Vozili smo: Kia Niro

Niro je prvi Kijin namensko narejen hibridni avtomobil. Z njim so združili dva različna svetova in razreda, HEV (hibride) in SUV (križance), in posledično Nira poimenovali HUV oziroma Hybrid Utility Vehicle. Kijini inženirji pričakujejo, da bo Niro v ozračje izpustil manj kot 90 gramov CO2 na kilometer in se ponašal z najnižjo porabo goriva v svojem razredu.

Niru so namenili povsem novo Kijino platformo in je rezultat povsem novega oblikovalskega jezika. Prepričal naj bi z dinamičnim in športnim videzom, a hkrati ponujal praktičnost in prostornost manjših križancev. Za njegovo obliko so skupaj poskrbeli oblikovalci ameriškega in korejskega oblikovalskega centra. Niro meri v dolžino 4,355, v višino pa 1,535 metra, medtem ko je medosna razdalja 2,7 metra. Povsem nov bo 1,6-litrski bencinski motor, ki naj bi ponujal 105 'konj' in 147 njutonmetrov navora, dobrih 40 'konj' pa bo dodal še elektromotor. Niro bo opremljen s številnimi varnostno-asistenčnimi sistemi, med drugim bo samodejno zaviral v sili, opozarjal pred nenadzorovanim menjanjem voznega pasu, opozarjal na vozila v mrtvem kotu, tempomat bo znal slediti vozilom pred njim, vozniku pa bo na voljo tudi pomoč pri parkiranju. Niro bo svetovno premiero doživel prihodnje leto, serijska proizvodnja pa bo nato stekla proti koncu leta. Izdelovali ga bodo v Koreji.

Ker smo se z Nirom peljali zgolj nekaj kilometrov in še to po precej prometnih korejskih cestah, je bežen tudi prvi vtis. Vendar je ta zelo pozitiven, saj avto deluje kompaktno, v notranjosti pa je dovolj prostoren in udoben. Sodelovanje motorja in elektromotorja je brezhibno, pohvalo pa si zasluži tudi samodejni šeststopenjski samodejni menjalnik z dvojno sklopko. A za več vtisov bo treba počakati na malce daljšo vožnjo.

Besedilo Sebastjan Plevnjak, foto Sebastjan Plevnjak, tovarna