Avtomobilskih znamk s široko prodajno paleto je na svetu kar nekaj. Hudičevo malo pa je takih, ki na vse to lahko pritisnejo še žig ‘Že 108 let’.
Oplova zgodovina je bogata, o tem ni dvoma. Idejni oče in ustanovitelj znamke je začel svoje zamisli uresničevati že davnega leta 1862. Ker o kočijah, ki bi prevažale brez konjskih vpreg, takrat še ni bilo ne duha in ne sluha, se je lotil šivalnih strojev. Posel je zacvetel in leta 1886 so bili pred njim že novi izzivi. Sokrivec zanje je bil tudi eden od sinov, navdušen kolesar. V naslednjih 40 letih je Opel postal največji proizvajalec koles na svetu z bogato bero kolesarskih zmag.
Adam Opel vsega tega ni dočakal. Umrl je leta 1895 - le štiri leta prej, preden je iz tovarne v Rüsselsheimu zapeljal prvi samognani štirikolesnik. Tri leta kasneje, natančneje leta 1902 je svet ugledal Darracq, prvi čisto Oplov izdelek, ki ga je poganjal dvovaljni motor z močjo desetih ‘konjev’. Leto kasneje so razvil štirivaljni motor, leta 1906 je proizvodne hale zapustil tisoči avtomobil, tri leta kasneje pa je Opel že ponudili prvi avtomobil, namenjen širšim množicam - dvosedežnika, ki se ga je hitro prijelo ime ‘Doktorwagen’.
Od tu dalje se uspehom ni bilo več mogoče izogniti. Leta 1914 je Opel je postal največji proizvajalec avtomobilov v Nemčiji, do živega mu ni mogla niti prva svetovna vojna - prav v tem času (1916) so predstavili svoj prvi šestvaljni motor s prostornino 4, 7-litra, pet let kasneje še osemvaljni, vse uspešnejši pa so postajali tudi na področju avtomobilskega športa.
Danes med avtomobilskimi legendami najdemo številne modele, ki nosijo značko Opel. Med tistimi zares starimi naj omenimo ‘Laubfroscha’ (1924) ali pa tovornega Blitza (1930), med mlajšimi pa nikakor ne smemo mimo Olympie, Admirala, Kapitana, Kadetta, Rekorda ali Diplomata. Še posebej uspešna za Opel so bila šestdeseta leta. Takrat so luč sveta ugledali modeli, kot so Commodore, GT, ki ga je v svet ponesel reklamni slogan ‘Samo še leteti je lepše’, Kapitan, Admiral in Diplomat v svoji drugi izvedbi, povsem na koncu pa tudi Ascona (1970).
Druga polovica sedemdesetih let je poskrbela za manjši preobrat. Poslovna limuzina z vrha ponudbe je dobila novo ime, Senator. Na njeni osnovi je nastal kupe, ki so ga poimenovali Monza, povrhu pa je najmanjši Kadett v svoji četrti generaciji (D) na ceste zapeljal s prednjim namesto z zadnjim pogonom.
Osemdeseta leta so v tovarni s strelo v krogu podredili izboljšanju aerodinamike. To je med prvimi dokazal legendarni Kadett E (1984) s spoštljivo majhnim količnikom zračnega upora (Cx = 0, 30), ki se ga je na naših tleh prijelo ime ‘solza’. Da vse skupaj ni naključje, so Oplovci dve leti kasneje dokazali z Omego, novo limuzino višjega razreda. Ta se je ponašala še z manjšim zračnim uporom (Cx = 0, 28). Zmagovalec tistega obdobja pa je bil prav gotovo kupe Calibra (1989), ki je ob svojem prihodu veljal za najbolj aerodinamičen avtomobil na svetu (Cx = 0, 26).
Naslednjih 15 let bi težko označili za neuspešna, je pa res, da ob lovorikah, ki so jih bili vajeni pri Oplu, ta niso bila enako plodna. Nekoč uspešna imena njihovih modelov so povsem izginila. Pojavila so se nova, toda še zdaleč ne tako uspešna. Predvsem pa niso prinesla uspeha, ki so ga pričakovali. Danes je slika drugačna. Prav vsak od modelov, ki so namenjeni širokim množicam, ima svojo športno izpeljanko, ki nosi oznako OPC.
To velja za nabrito Corso z 1, 6-litrskim prisilno polnjenim motorjem in s 141 kW (192 KM), za izrazito športno Astro, ki je ob svojem prihodu veljala za najmočnejšo v razredu, za največjo Vectro, ki kljub zajetni moči (206 kW/280 KM) vseeno bolj ljubi avtoceste kot zaprte ovinke, in končno tudi za oba enoprostorca - Merivo in Zafiro. Tovarna iz mesta blizu Frankfurta se je letos ponovno vrnila še v en razred. V razred terenskih vozil. Resda ne s pravim terencem, kot sta bila Montery ali Frontera, zato pa z Antaro, ki jo najdemo med vse bolj popularnimi SUV-i.
In ne nazadnje imajo pri Oplu tudi modele, namenjene vsem, ki jim vožnja z avtomobilom pomeni nekaj več in v njej uživajo. Ko gre za veter v laseh, so to dvosedežna Tigra TwinTop, štirisedežna Astra z enako oznako in letos povsem novi roadster, ki nosi ime po legendarnem kupeju GT. Za vse, ki jim je dovolj že to, da vidijo nebo nad seboj, pa je tu še Astra GTC z revolucionarno zasnovanim panoramskim vetrobranskim steklom, ki se razteza vse do zadnjih vrat.
Če je kaj res, potem se moramo strinjati, da Oplovo prodajno paleto ne sestavljajo več le modeli, ki veljajo zgolj za vzdržljive in hvaležne ‘družinske člane’. Vse več je tudi takšnih, ki znajo vzbuditi čustva. Športna, ‘užitkarska’ ali pa tista, ki kličejo po neobljudenih kolesnicah. In kupcem je to všeč.
Matevž Korošec, foto: Opel
Novo na Metroplay: Kaj lahko pri e-mobilnosti storimo doma, da zmanjšamo tveganje za požar?