Je že tako, da ni vedno vse črno in belo. Včasih človeška domišljija navrže nerazumljivo čudne ideje, ki pa se na koncu izkažejo za zanimive in neponovljive. Tako kot vozna izkušnja z najdražjima predstavnikoma koncerna BMW.
Seveda pa sama vožnja ne bi bila nič posebnega, če bi se odvijala v nam poznanih okoliščinah (beri: na preverjenih cestah). A podati se z več kot 100.000 ali celo več kot 200.000 dragim avtomobilom na ceste, ki povezujejo vzhodni blok - v vsej njegovi pristnosti - pa je, če drugega ne, pogumno dejanje. A Bavarci so se odločili za še bolj noro idejo - magično število sedem so uporabili v svojo korist in svoja modela, ki ju označujejo s to številko, združili s sedmimi državami centralne in jugovzhodne Evrope. Od Poljske do Grčije, prek Češke, Slovaške, Madžarske, Romunije in Bolgarije.
Rdeča nit nepozabne izkušnje je bila seveda združitev luksuza z vzhodnim blokom, pri čemer so bili v ospredju neznani kraji, drugačna kultura in neokrnjena narava. O cestah in standardu ne gre zgubljati veliko besed - ali kot bi Slovenci rekli - vsaj nekje so še za nami.
In če se že ponudi priložnost za tako vozno izkušnjo, potem jo velja zgrabiti. Sam niti za trenutek nisem razmišljal - ideja se mi je zdela dovolj nora, da jo velja preskusiti - in seveda v vsej njeni krutosti, zato sem se hipoma odločil za Romunijo in Bolgarijo. Priznam, deloma zaradi starta etape, ki je bil v mestu Sibiu, nedaleč stran od znamenite gorske ceste Transfagarasan. Žal pa je bilo letošnje vreme čudno tudi na vzhodnem delu Evrope in cesta je bila zaradi snega še vedno zaprta. Vseeno je bilo na relaciji Sibiu–Brašov–Bukarešta–Sofija kaj videti. In doživeti.
BMW serije 7
Začnimo na koncu - v limuzinsko sedmico sem sedel drugi dan. Serija 7 je sama po sebi namenjena premagovanju velike količine kilometrov, najraje po vozno nezahtevni avtocesti. Več kot pet metrov dolga limuzina si ne želi ovinkaste gorske ceste. Še manj to velja za podaljšano različico, ki s skoraj 15-centimetrskim prirastkom ponuja prostorsko razkošje potnikom na zadnji klopi. Oziroma potnikoma, ko sta zadaj zgolj dva sedeža, ki se po nastavitvi položaja in velikosti brez težav primerjata s prednjima dvema. A vedno obstaja 'če'. In če je serija 7 opremljena s kar 6,6-litrskim bencinskim dvanajstvaljnikom, ki ponuja 610 'konj' in kar 800 Nm navora, potem od prej napisanega ne velja prav nič. Sedmica z oznako M760Li xDrive nam je risala nasmeh na obrazu od trenutka naprej, ko smo pritisnili gumb za zagon motorja.
Četudi masa vozila presega dve toni, motor z lahkoto, ampak res lahkoto gmoto z mesta do 100 km/h potisne v vsega 3,7 sekunde. Elektronsko omejena številka 250 km/h pa se pokaže prej, kot bi kdorkoli pričakoval. A četudi je dosegljiva zgolj v Nemčiji, je vsak kilometer s takšnim avtom čista poezija - zvok motorja, surova moč in navor so dovolj, da voznik uživa vsak prevoženi kilometer. Počasi (če se to seveda da), ali malce hitreje - moči ne zmanjka nikoli. In nasmeha na obrazu voznika tudi ne. Ta je morda kisel le ob nakupu, ko bo za začetek potrebnih vsaj 230.000 evrov. A takšen avto je morda eden redkih, pri katerih lahko razumeš, zakaj toliko denarja. Če ste mislili, da je avto pač avto - za M760Li xDrive to ne velja.
BMW X7
Avanturo smo sicer pričeli z največjim Bavarcem, torej X7. Doslej je primat največjega pripadal modelu X5, zaradi potreb in predvsem modnih trendov pa so Nemci izdelali še večjega. 5,151-metrska in več kot dve toni in pol težka gmota seveda sprejme sedem potnikov, razen če se kupec ne odloči za prestižno opremo, potem zgolj šest; ki sedijo na individualnih in prefinjenih sedežih. Tudi sicer X7 kliče po nečem več in to tudi ponuja. Ne glede na opremo in motorizacijo gre za sofisticirano vozilo in malodane edino, ki se mu poda nova, za marsikoga prevelika maska, s še bolj prevelikimi ledvičkami.
Pod motornim pokrovom je brnel dizelski motor, a ozaljšan s črko M. To pomeni okroglih 400 'konj' in kar 760 Nm navora. Lahko si predstavljate, da je za tak motor masa vozila mala malica - X7 z mesta do 100 km/h pospeši v zgolj 5,4 sekunde, največja hitrost pa je seveda elektronsko omejena na 250 km/h. V sodelovanju z brezhibnim samodejnim menjalnikom in zračnim vzmetenjem je vozniška izkušnja odlična na še tako slabi cesti. In lahko ste brez skrbi - če si ga boste omislili, veliko podobnih ne bo na cesti - za osnovnega bo potrebnih 99.500 evrov, za različico M50d pa vsaj 128.000 evrov.
Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj