S Tino čez bankino #2: Mohammed Al-Harqan, gluhonemi dirkač svetovnega formata

Zakaj sem tokrat za intervju z dirkačem rabila dva prevajalca in še navigatorja? Preprosto: 34-letni Mohammed Al-Harqan iz Katarja je edini gluhonemi reli voznik na svetu!

19. 12. 2016

Pot do mednarodne FIA licence je bila dolga in mukotrpna, a tukaj smo: v Maroku na zadnjem reliju za svetovni pokal FIA v cross-countryju, kjer je vedno nasmejani Katarec s svojim Nissanom Patrolom ulovil tretje mesto v skupnem seštevku relistične kategorije T2 (kategorija serijskih avtomobilov). Da se ne bi kaj izgubilo s prevodom, smo za omizje sedli štirje: dirkač, njegov navigator in prijatelj Nasser Al-Kuwari, prevajalec iz znakovnega jezika v arabščino in novinarka.

Mohammed Al-Harqan

"Motor "slišim" s telesom in v vseh letih tekmovanj se je moj občutek že tako izostril, da prek vibracij in vonja začutim vsako napako, pozoren pa sem tudi na nihanja temperature."

Mohammed, dirkanje v svetovnem cross-country prvenstvu je težka služba, ti pa ne slišiš ne motorja ne navigatorja. Kako ti uspe voziti v samem vrhu svoje kategorije?

Motor čutim, z navigatorjem Nasserjem pa sva prijatelja od malih nog in se sporazumeva že skoraj telepatsko. No, skoraj - recimo, da imava svoj sistem, ki ga razumeva le midva. Nasserjeva leva roka je vedno dvignjena in v mojem vidnem polju. Najin sistem je učinkovit in varen, mogoče pa tudi manj stresen, kot je to pri drugih ekipah. Navigator name nikoli ne kriči, ali, če že, jaz tega ne slišim (smeh). Motor "slišim" s telesom in v vseh letih tekmovanj se je moj občutek že tako izostril, da prek vibracij in vonja začutim vsako napako, pozoren pa sem tudi na nihanja temperature.

Bi lahko rekel, da je tvoje stanje na nek način celo prednost?

Prednost zagotovo ni, ni pa niti omejitev. Počutim se povsem enakopravnega z ostalimi dirkači, ki govorijo in slišijo, to pa potrjujejo tudi moji rezultati. Mogoče je vseeno drugače, ker sem se rodil kot popolnoma zdrav fant. Leta 2000 sem dobil hudo vročino, zaradi katere mi je močno otekla glava - zdravniki so mi rešili življenje, sem pa izgubil sluh in zaradi reza v grlu tudi sposobnost govora. Želje po dirkanju mi k sreči niso izrezali in po letih tekmovanja v Katarju mi je lansko leto uspelo dobiti licenco, ki mi dovoljuje dirkanje v svetovnem pokalu. Dokazal sem, da sem si mesto v karavani zaslužil, saj sezono zaključujem na tretjem mestu v svoji kategoriji.

Je bilo težko priti do licence, ki ti dovoljuje nastopanje ob boku Nasserju Al-Attiyahu in Carlosu Sainzu?

Bil je dogotrajen postopek, a ne toliko zato, ker bi bili gospodje na FIA tako zelo proti, temveč zato, ker sem prva in edina gluhonema oseba v zgodovini, ki je na njih naslovila takšno prošnjo. Na moj prvi poskus so se odzvali s kategoričnim ne.

"Poslušam srce in dobro ga slišim, ko mi govori, naj naredim točno to."

Čestitke za vztrajnost in za letošnjo uspešno sezono. Kakšni so tvoji cilji za naslednjo?

Udeležil se bom čim več od devetih dirk pokala, moj največji cilj pa je Dakar 2018. Bil bi prvi gluhonemi dirkač v zgodovini, ki se je udeležil najtežje terenske preizkušnje na svetu. A ne grem tja zato, da bi se v zgodovino zapisal kot prvi guhonemi dirkač, ampak po rezultat. Poslušam srce in dobro ga slišim, ko mi govori, naj naredim točno to.

Slišala sem, da si s svojimi govori in nastopi na prireditvah opogumljaš gluhoneme, naj vzamejo življenje v svoje roke.

Tako je - poleg udeležbe na Dakarju imam še eno veliko željo: da bi lahko opogumil meni podobne, naj pogumno sledijo sanjam in živijo življenje brez omejitev. Ko ljudi skrbi zame, jim rečem, da mi bolje ne bi moglo biti in da me varuje varnostna kletka.

Tekst: Tina Torelli
Fotografije: arhiv Mohammeda Al-Harqana in Nasserja Al-Kuwarija