V Sloveniji bomo čez leto dni uvedli sekcijsko merjenje hitrosti na avtocestah. Preverili smo, kakšne so izkušnje v tujini in kaj lahko pričakujemo na področju varnosti prometa doma.
Velika Britanija je ena izmed prvih evropskih držav, ki je uspešno implementirala sekcijsko merjenje hitrosti, kar je bistveno pripomoglo k izboljšanju prometne varnosti. Ta metoda, znana tudi kot povprečno merjenje hitrosti, se je izkazala za zelo učinkovito pri zmanjševanju števila prometnih nesreč in poškodb.
Začetki in lokacije
Prvi pilotni projekti za sekcijsko merjenje hitrosti so se v Veliki Britaniji začeli že po letu 2000. Eden najpomembnejših in najbolj obsežnih projektov se nahaja na škotski cesti A9, ki je bila opremljena s sistemi podjetja Jenoptik. Ta cesta, dolga približno 220 kilometrov, je postala najdaljša sekcija z nadzorom hitrosti v Evropi.
Pozitivni učinki na varnost in obnašanje voznikov
Implementacija sekcijskega merjenja hitrosti na cesti A9 je prinesla izjemne rezultate. Pred uvedbo sistema je le 40 odstotkov voznikov vozilo v skladu z omejitvami hitrosti, po uvedbi pa se je ta številka povzpela na neverjetnih 99 odstotkov. Prav tako se je število voznikov, ki so prekoračili hitrostno omejitev za več kot 10 mph (16 km/h), zmanjšalo z enega od petih na enega od pet tisoč voznikov.
Drugi uspešni primeri
Naši severni sosedje so sekcijsko merjenje hitrosti uvedli v nekaterih predorih, kjer so se povprečne hitrosti zmanjšale s 95 na 80 km/h.
V Italiji izvajajo sekcijsko merjenje hitrosti na kar 51 odstotkih avtocestnega omrežja (kar predstavlja 2855 kilometrov). V prvem letu po uvedbi sistema so zmanjšali število smrtnih žrtev na avtocestah za 50 odstotkov, število prometnih nesreč za 19 odstotkov in število poškodovanih za 27 odstotkov. Prav tako jim je uspelo znižati povprečne hitrosti za 15 odstotkov.
Okoljski učinki
Poleg izboljšanja prometne varnosti ima sekcijsko merjenje hitrosti tudi pozitivne učinke na okolje. Zmanjšanje povprečnih hitrosti in bolj enakomerna vožnja prispevata k zmanjšanju emisij škodljivih snovi. Na primer, v Walesu so z uporabo tega sistema emisije škodljivih snovi zmanjšali za skoraj 47 odstotkov.
Sekcijsko merjenje v Sloveniji čez leto dni
Kot je znano, bo sistem sekcijskega merjenja hitrosti na štirih odsekih slovenskega avtocestnega omrežja predvidoma začel delovati v drugi polovici leta 2025.
Sistem bo vzpostavljen na (1) štajerski avtocesti na območju trojanskih predorov v smeri Maribora, (2) na gorenjski avtocesti med priključkoma Ljubljana Brod in Vodice v smeri Kranja, (2) na primorski avtocesti med priključkoma Logatec in Vrhnika v smeri Ljubljane in (4) na dolenjski avtocesti na območju višnjegorskega klanca v smeri Novega mesta.
Sistem se je že izkazal za učinkovitega. Ko so leta 2017 v Sloveniji zgolj preizkušali sekcijsko merjenje hitrosti, so na petkilometrskem odseku med priključkom Trojane in izvozom iz predora Podmilj v smeri proti Ljubljani v enem tednu našteli 136.734 vozil, pri katerih je bila povprečna hitrost 102 km/h, najvišja izmerjena hitrost pa je bila 218 km/h. Z drugimi besedami, najvišjo dovoljeno hitrost 100 km/h je prekoračilo 57 odstotkov voznikov, tolerančnih 110 km/h pa je prekoračilo 30 odstotkov voznikov.
Policija je nato meritve hitrosti začela izvajati 31. januarja 2017. Povprečne hitrosti so se takoj zmanjšale; zabeležena povprečna hitrost je znašala 92,58 km/h, število prekoračitev hitrosti nad 20 km/h pa je bilo izredno majhno.
Večina voznikov podpira nov sistem
Po poročanju Dnevnika so sekcijskemu merjenju hitrosti naklonjeni tudi uporabniki našega avtocestnega omrežja, kar je pokazala lanska raziskava o zadovoljstvu uporabnikov slovenskih avtocest in hitrih cest. Sekcijsko merjenje hitrosti podpira 64 odstotkov vprašanih, največ podpore pa ima na štajerskem in dolenjskem kraku, najmanj pa na gorenjskem avtocestnem kraku (54 odstotkov).
Kako točno deluje sekcijsko merjenje hitrosti?
Sekcijsko merjenje hitrosti deluje tako:
- Vstopna točka: Na začetku nadzorovanega odseka ceste je nameščena kamera, ki posname registrsko tablico in čas prehoda vozila.
- Izhodna točka: Na koncu nadzorovanega odseka je nameščena druga kamera, ki ponovno posname registrsko tablico in čas prehoda vozila.
- Izračun povprečne hitrosti: Sistem izračuna povprečno hitrost vozila na podlagi prevoženega časa med obema točkama in dolžine odseka ceste.
- Kaznovanje prehitrih voznikov: Če je povprečna hitrost vozila višja od dovoljene hitrosti na tem odseku, sistem avtomatsko izda kazen lastniku vozila.
Ta metoda zagotavlja, da vozniki ne morejo izigravati sistema z upočasnjevanjem le pri kamerah, saj je treba celoten odsek prevoziti s hitrostjo, ki je v skladu z omejitvami.
Novo na Metroplay: David Amaro o spreminjanju skozi leta in trenutkih, ki mu pomenijo največ | Ob skodelici kave