Škodine odlične prodajne številke niso prišle same od sebe. Za njimi stoji premišljen pristop k elektrifikaciji.
Čeprav se avtomobilska industrija pospešeno elektrificira, Škoda dokazuje, da prehod ni črno-bel. Češki proizvajalec je v letu 2025 prodal 174.900 baterijsko-električnih vozil, kar ga uvršča na četrto mesto med največjimi prodajalci električnih avtomobilov v Evropi. Električni modeli so predstavljali približno 17 odstotkov vseh prodanih vozil, a kljub temu znamka ostaja trdno zasidrana tudi v svetu klasičnih pogonov.
Finančni rezultati razkrivajo zanimivo ravnotežje. Škoda je ustvarila 30,1 milijarde evrov prihodkov in 2,5 milijarde evrov operativnega dobička, pri čemer je ohranila 8,3-odstotno donosnost. To je še posebej pomembno v času, ko električni avtomobili proizvajalcem praviloma prinašajo nižje marže kot modeli z motorji z notranjim zgorevanjem.
Prav zato Škoda ne želi staviti izključno na elektriko. Prvi mož podjetja Klaus Zellmer poudarja, da je prehod nujen, a mora biti premišljen. Če bi proizvajalci ignorirali električna vozila, bi jih v nekaj letih doletele visoke kazni zaradi preseganja emisijskih omejitev CO2, kar bi lahko pomenilo milijardne stroške. Škoda trenutno emisijske cilje še dosega s pomočjo skupine Volkswagen, a načrtuje, da bo do leta 2027 samostojno skladna z evropskimi zahtevami.
Do tega cilja ne vodi le širitev električne ponudbe, temveč tudi posodobitev klasičnih pogonov. Letos prihajata nova električna modela Epiq in Peaq, s čimer bo Škodina ponudba električnih vozil štela štiri modele. Hkrati pa bo znamka v prihodnjih letih okrepila prisotnost hibridov. Blago hibridno tehnologijo bodo dobili modeli Fabia, Scala in Kamiq, Octavia pa bo znova na voljo tudi kot priključni hibrid.
Ob tem je Škoda nekoliko umirila prvotne ambicije glede elektrifikacije. Namesto šestih napovedanih električnih modelov jih bo v bližnji prihodnosti predstavila štiri. Razlog je predvsem hlajenje povpraševanja po električnih vozilih v delu Evrope, zaradi česar si proizvajalci ne morejo več privoščiti enosmernih strategij.
Ta previdnost se kaže tudi pri enem ključnih modelov. Električna Octavia je prestavljena v začetek naslednjega desetletja, saj bo temeljila na novi koncernski platformi. Do takrat ostaja pomemben del ponudbe s hibridnimi pogoni. Še več, Škoda je prevzela razvoj platforme MQB Evo, kar potrjuje, da imajo motorji z notranjim zgorevanjem še vedno pomembno vlogo. To potrjuje tudi napoved, da bo Karoq dobil naslednika s klasičnim pogonom.
K dobri finančni sliki so prispevale tudi učinkovite proizvodne strategije. Škoda je v svojih čeških tovarnah izkoristila zmogljivosti do skrajnosti in jih celo presegla, kar je neposredno vplivalo na dobiček. Visoka izkoriščenost proizvodnje ostaja eden ključnih adutov znamke.
Na globalni ravni pa se Škoda preusmerja. Kitajski trg, kjer je nekoč prodajala več sto tisoč vozil letno, izgublja pomen. Lani je tam izdelala le še okoli 12.000 avtomobilov, do konca leta 2026 pa bo proizvodnjo povsem ustavila. Namesto tega se osredotoča na Indijo, kjer beleži hitro rast. Proizvodnja je tam poskočila za 125 odstotkov, Indija pa naj bi postala osrednji trg za širitev zunaj Evrope.
V prihodnjih letih bo prav Indija igrala pomembno vlogo tudi pri elektrifikaciji, saj Škoda pripravlja lokalno prilagojen električni model. Ta naj bi omogočil cenovno dostopnejši vstop v svet električnih vozil na hitro rastočem trgu.
Škodina strategija tako jasno kaže, da popolna elektrifikacija še ni realnost. Električni avtomobili so nujni zaradi regulative in prihodnosti, a klasični in hibridni pogoni ostajajo ključni za stabilnost poslovanja. Namesto radikalnih rezov Škoda stavi na postopno prilagajanje – in za zdaj se zdi, da ji tak pristop prinaša rezultate.
