Škodine odlične prodajne številke niso prišle same od sebe. Za njimi stoji premišljen pristop k elektrifikaciji.
Čeprav se avtomobilski svet hitro premika proti elektrifikaciji, Škoda dokazuje, da prehod še zdaleč ni enosmeren. Češki proizvajalec je v letu 2025 prodal 174.900 baterijsko-električnih vozil, s čimer se je uvrstil na četrto mesto med največjimi ponudniki električnih avtomobilov v Evropi. Električni modeli so predstavljali približno 17 odstotkov vseh prodanih vozil, a znamka kljub temu ostaja močno vpeta tudi v segment klasičnih pogonov.
Finančni rezultati razkrivajo precej uravnoteženo sliko. Škoda je ustvarila 30,1 milijarde evrov prihodkov in 2,5 milijarde evrov operativnega dobička, ob tem pa ohranila 8,3-odstotno donosnost. To je še posebej pomembno v obdobju, ko električni avtomobili praviloma prinašajo nižje marže kot modeli z motorji z notranjim zgorevanjem.
Tudi zato pri Škodi ne želijo staviti izključno na elektriko. Prvi mož podjetja Klaus Zellmer opozarja, da je prehod sicer nujen, vendar mora biti premišljen. Ignoriranje električnih vozil bi proizvajalce hitro pripeljalo do visokih kazni zaradi preseganja emisijskih omejitev CO₂, kar bi lahko pomenilo milijardne stroške. Škoda trenutno cilje še dosega znotraj skupine Volkswagen, vendar načrtuje, da bo do leta 2027 skladna z evropskimi zahtevami tudi samostojno.
Pot do tega cilja ne vodi zgolj prek širjenja električne ponudbe, temveč tudi prek nadgradnje obstoječih pogonov. Letos prihajata nova električna modela Epiq in Peaq, s čimer bo ponudba narasla na štiri modele. Hkrati znamka krepi tudi hibridno strategijo: blago hibridno tehnologijo bodo dobili modeli Fabia, Scala in Kamiq, Octavia pa se vrača tudi kot priključni hibrid.
Ob tem je Škoda nekoliko prilagodila prvotne načrte elektrifikacije. Namesto šestih napovedanih električnih modelov jih bo v bližnji prihodnosti predstavila štiri, predvsem zaradi ohlajanja povpraševanja po električnih vozilih v delu Evrope. Proizvajalci si tako ne morejo več privoščiti enostranskih strategij.
Tak pristop se odraža tudi pri enem ključnih modelov. Električna Octavia je prestavljena v začetek naslednjega desetletja, saj bo temeljila na novi koncernski platformi. Do takrat bodo pomembno vlogo igrali hibridni pogoni. Škoda je poleg tega prevzela razvoj platforme MQB Evo, kar potrjuje, da motorji z notranjim zgorevanjem ostajajo pomemben del prihodnosti. To potrjuje tudi napoved naslednika modela Karoq s klasičnim pogonom.
K pozitivnim finančnim rezultatom je pomembno prispevala tudi učinkovita proizvodnja. Češke tovarne delujejo na robu zmogljivosti oziroma jih celo presegajo, kar neposredno vpliva na dobičkonosnost. Visoka izkoriščenost proizvodnih kapacitet tako ostaja ena ključnih prednosti znamke.
Na globalni ravni pa Škoda spreminja fokus. Kitajski trg, kjer je nekoč dosegala več sto tisoč prodanih vozil letno, izgublja pomen. Lani je tam proizvedla le še približno 12.000 avtomobilov, do konca leta 2026 pa bo proizvodnjo povsem ustavila. Namesto tega vse bolj stavi na Indijo, kjer beleži hitro rast – proizvodnja je poskočila za 125 odstotkov, država pa postaja ključni trg za širitev zunaj Evrope.
Indija bo v prihodnje pomembna tudi z vidika elektrifikacije, saj Škoda pripravlja cenovno dostopen električni model, prilagojen tamkajšnjemu trgu. Ta naj bi omogočil širši dostop do električne mobilnosti na enem najhitreje rastočih avtomobilskih trgov.
Škodina strategija tako jasno kaže, da popolna elektrifikacija za zdaj še ni realnost. Električni avtomobili so sicer nujni zaradi regulative in dolgoročne prihodnosti, vendar klasični in hibridni pogoni ostajajo ključni za stabilno poslovanje. Namesto radikalnih sprememb Škoda stavi na postopno prilagajanje – in za zdaj se tak pristop izkazuje kot uspešen.
