Klasika je pač klasika. Stari dobri dizel je v Superbu in s prefinjenem voznikom zablestel v polnem sijaju.
Ko se je pred desetletjem zdelo, da bo dizelski motor vladal Evropi še desetletja, danes številke govorijo povsem drugače. Po podatkih Evropskega združenja avtomobilskih proizvajalcev (ACEA) ima dizel med novimi avtomobili le še 8,3-odstotni delež, medtem ko je v najboljših časih prepričal več kot polovico kupcev. Po aferi »dieselgate« in vse strožjih okoljskih zahtevah so se proizvajalci množično obrnili k hibridnim in električnim pogonom, dizel pa je postal simbol preteklosti.
A če kdo še vztraja pri preizkušeni tehnologiji, je to Škoda. Njihov Superb z dizelskim motorjem je nedavno dokazal, da ima ta pogon še vedno veliko povedati – zlasti, ko gre za izjemno nizko porabo goriva in dolge vožnje brez postanka.
Poljski reli prvak Miko Marczyk se je odpravil na svojevrsten izziv: s serijskim Škodo Superbom 2.0 TDI je prevozil kar 2.831 kilometrov, ne da bi enkrat samkrat ustavil za točenje goriva. Na ta način si je prislužil vpis v Guinnessovo knjigo rekordov.
Rekordna vožnja s povprečno porabo le 2,6 litra
Njegov Superb je bil povsem serijski, le nekoliko znižan za 15 milimetrov in opremljen s pnevmatikami z nizkim kotalnim uporom. V 66-litrski rezervoar je natočil gorivo do roba in se odpravil na dolgo pot – iz poljskega mesta Łódź, čez Nemčijo, Francijo, Nizozemsko in Belgijo, nato pa nazaj domov. Povprečna hitrost je bila približno 80 km/h, kar je omogočilo izjemno učinkovito vožnjo.
Rezultat je bil 2,61 litra na 100 kilometrov, kar je skoraj polovico manj od tovarniško deklarirane porabe 4,8 litra. Na določenih odsekih po Franciji, kjer mu je veter pihal v hrbet, je dosegel celo 2,2 litra na 100 kilometrov – številko, ki bi jo zavidali tudi številni električni avtomobili, če bi jo preračunali v energijsko učinkovitost.
Pod motornim pokrovom njegovega avtomobila se skriva preverjeni 2,0-litrski turbodizel s 110 kilovati (148 KM) in 360 njutonmetri navora, ki moč prenaša na sprednji kolesni par prek 7-stopenjskega samodejnega menjalnika. Vozil je v načinu Eco, kjer elektronika čim bolj omeji odzivnost motorja in pospeševanja.
Marczyku je pri doseganju rekorda pomagala ekipa v spremljevalnem vozilu, ki je z nekajkilometrsko prednostjo spremljala promet in mu pomagala predvideti zastoje, kar je omogočilo vožnjo brez nepotrebnega zaviranja in pospeševanja.
Cilj: 3.000 kilometrov brez točenja
Čeprav je že dosegel rekord, želi poljski prvak poskusiti še enkrat – tokrat želi preseči 3.000 kilometrov na en sam rezervoar. Kot pravi, bi bil rezultat še boljši, če ne bi vozil v hladnih razmerah, saj so se temperature v Nemčiji ponoči spustile na 1 °C, del poti pa je potekal tudi po vzponih. Meni, da bi uporaba goriva višje kakovosti lahko prinesla še nekaj dodatnih kilometrov.
Konec nekega obdobja
Vseeno je jasno, da se dizelska era neizbežno končuje. Volkswagnova skupina, pod katero spada tudi Škoda, dizle postopno odstranjuje iz svoje ponudbe. Manjši modeli, kot sta Polo in Fabia, jih že nimajo več, medtem ko jih ohranjajo le še v večjih vozilih, kot sta Octavia in Superb.
Če bo Evropska unija vztrajala pri prepovedi prodaje novih avtomobilov z motorji z notranjim izgorevanjem po letu 2035, bodo dizli izginili iz prodajnih salonov že v naslednjem desetletju. Do takrat pa rekordi, kot je ta, spominjajo, da je bil dizel dolga leta sinonim za varčnost in vzdržljivost – vrednote, ki jih današnji električni avtomobili šele skušajo ujeti.