Slovenka, podprvakinja na ferrarijevem prvenstvu!

Že kot mala frkljica se je na jugoslovanskem prvenstvu v kartingu kosala s fantiči in dokazovala, da znajo dekliške roke vrteti tudi volan, ne pa samo pestovati plastičnih dojenčkov. Ko je z rezultati zapirala usta gobezdačem in v gokartu pridobivala kilometrino na mednarodnih dirkah, so jo opazili pri italijanskem Tony kartu, moštvu, v katerem se je kalil tudi veliki Michael Schumacher, in jo povabili medse.

Pri 16 letih se je preizkusila v formuli ford, sledila je formula renault campus, formula opel lotus in nato še preizkus junaškega srca v tekmovanju avtomobilov GT, kjer je krotila brutalnega porscheja. Pri vsem naštetem je bila, pa ni bila, je bila, pa ni bila uspešna, in kot bi ji bilo namenjeno, da okusi veličino pravega uspeha, je v njeno življenje prigalopiral črn konjič, simbol italijanske avtomobilistične velesile.

Družba Hit ji je ponudila priložnost, da sede v rdečega ferrarija in odpelje vse dirke italijanskega prvenstva Ferrari Challenge. In? Kaj in, pravljico je zagrabila enako kot lisica zagrabi kokoš, brez obotavljanja torej, po treh letih doživljanja pospeškov ferarrija F360 pa je letos v žilo dobila še večji odmerek. Sedla je za volan modela F430 in se po sedmih preizkušnjah brez enega samega odstopa pripeljala do šestih tretjih mest, zadnjo dirko v Mugellu pa začinila s prvo zmago in tako v končnem točkovanju voznikov zasedla drugo mesto. Premagala je vse moške tekmece, razen enega. Ona, ženska. Še več: ona, ženska iz dirkaško povsem nerazvite Slovenije. Čelado dol!

Primerjava z družino Kostelić

Naslov podprvakinje je bil vse do konca oktobra na seznamu Nininih najlepših sanj, takrat pa je postal resničnost. Punca se je prebila med elito in tako dokazala, da izkušnje niso šle v nič ter da lahko z dobro tehniko in profesionalno vodeno slovensko ekipo Hit Racing Teama na stezi za šalo povozi mačistične izjave v smislu: »U, 'bejžmo', baba za volanom.«

To, da med člani njenega moštva vlada nepisano pravilo, da med delom ni časa za 'zajebancije', ni treba poudarjati z velikimi črkami; poudarka vreden je prej podatek, da je Ninin šef kar njen oče Franci, ki na dirkah nastopa v vlogi tehničnega vodje. Imeti za 'gazdo' nekoga, ki ti je dal življenje – je to slabost ali prednost? »Jaz to vidim kot prednost. Oče ti včasih določene stvari lahko pove na način, ki se te veliko bolj dotakne, kot pa bi se te, če bi jih slišal iz ust 'tujca'. Bolj si jih vzameš k srcu, razmisliš, zakaj so bile izrečene, saj dobro veš, da ti ta oseba ne želi škodovati. Družina Kostelić je lep primer, da so družinski projekti po navadi uspešni.«

Tako je torej v boksih, kjer je Franci zakon, o tem, ko se ta njegova funkcija prenese tudi na domači prag, pa … »Da bi bil oče šef v vseh pogledih, se pravi tudi doma? Ah, kje, to sploh ne bi funkcioniralo! Ker sem enako trmasta kot on, bi mu hitro pomahala v slovo in rekla: Ne grem se več! « V ne čisto pravo slovo je staršem in bratu Domnu, tudi članu njene športne ekipe, pomahala lani, ko se je preselila na svoje. Od takrat se še raje vrača domov; še zlasti če v mamini kuhinji diši po kakšni dobri slaščici …

»Mama je odlična kuharica, njena specialiteta pa so zavitki na tisoč in en način.« Dobro, starejša Jerančičeva torej obvlada, kaj pa mlajša? »Tudi; obožujem kuhanje. Včasih se potrudim in kaj dobrega spečem za prijatelje, zelo rada pa kuham tudi samo zase.« Za fanta ne kuha? Je lačen, je pri mami, pri ljubici, je na študentske bone …? Sploh ima fanta?

Bo z dirke treba leteti v porodnišnico?

Tako luštna punca, pa da ne bi imela fanta? Lepo vas prosim! Ima ga, samo ne ob sebi, saj dečko ne živi v Sloveniji. V katero državo jo vodi srce, nam ni uspelo izvleči iz nje, je pa z nami delila besede o depresiji … »Ker sem veliko odsotna in ker s fantom ne živiva skupaj, so najina srečanja rezultat dobrih usklajevanj. Takšni zvezi sem se povsem privadila, velika sreča pa je, da ne sodim med ženske, ki doma osamljene travmirajo in padajo v depresijo. Ko sem osamljena, grem v družbo! «

In kaj če v družbi preskoči iskrica z nekom tretjim? »Ker upoštevam pravilo, da so ti v življenju določene stvari namenjene in da prav zaradi tega na njih ne moreš veliko vplivati, se s takšnimi vprašanji ne obremenjujem.« Zrel, moder odgovor, kot se od razgledane 30-letnice, ki je videla že veliko sveta, tudi pričakuje, nekako že skorajda pričakuje pa se od ženske tudi to, da začne na določeni stopnji zrelosti razmišljati o družini. O podmladku. No, Nina, bo kaj kmalu?

»Ne, saj za zdaj še nisem pripravljena tako drastično spremeniti svojega življenja. Čutim, da moram še nekaj dokončati, šele potem se lahko podam v novo vlogo.« Pravi, da ima otroke rada, njeni domači pa bi vedeli dodati, da je z njimi zelo stroga … »To rečejo zato, ker jim postavim meje, ampak samo tako me otroci ubogajo in potem se super razumemo.«

Za konec, ko je začela razlagati o tem, da pod čelado na obrazu nima niti gramčka ličila, da je njena frizura po koncu dirke katastrofalna in da si je kot velika ljubiteljica 'šopinga' zadnji kos oblačila kupila pred dvema dnevoma, mi je na pladnju servirala zamisel za vprašanje. Dajal me je 'firbec', ali na dirki kdaj nosi seksi perilo. Odgovor? »Nekoč sem pod kombinezonom res nosila rdeč čipkast modrček, to pa samo zato, ker sem se tolikokrat preoblekla, da sem vse druge že porabila. Moškim očem čipke seveda niso ostale skrite, in ker je iz njihovih ust pricurljalo toliko nepotrebnih vprašanj, sem se jim zlagala, da ta modrc nosim zato, ker mi prinaša srečo, haha . . «

Vir: Nova

Novo na Metroplay: Ajda Rotar Urankar in David Urankar iskreno o zakonu in težki življenjski preizkušnji