Premier Robert Golob je medsebojno povezovanje podjetij označil za zgled.
Slovenska avtomobilska industrija je lahko ponosna na pozitivne rezultate v vse zahtevnejšem poslovnem okolju, so poudarili na današnji inovacijski konferenci Misije GREMO. Kot nujna za nadaljevanje tega trenda so izpostavili vlaganja v raziskave in razvoj.
Slovenska avtomobilska industrija je Misijo GREMO (GREen MObility) vzpostavila leta 2021 kot zavezo k zeleni in digitalni preobrazbi do leta 2030. Če se takrat ne bi povezali, bi bili v današnjih razmerah "vsak zase izgubljeni", je na današnji konferenci v Ljubljani dejala direktorica Strateškega razvojnega inovacijskega partnerstva na področju mobilnosti, ki združuje Slovenski avtomobilski grozd in Združenje za promet pri Gospodarski zbornici Slovenije, Tanja Mohorič.
Leto 2025 je po njenih besedah najbolj turbulentno v zgodovini avtomobilske industrije. Kot je izpostavil koordinator Misije GREMO Iztok Seljak, Kitajska odločno prevzema tržni položaj, ki so ga včasih obvladovali ameriški in evropski proizvajalci avtomobilov. "Najti moramo način, kako bomo ostali konkurenčni," je poudaril. Bistvenega pomena za to so po njegovih besedah inovacije. "Zavedati se moramo, da imamo vedno manj časa, da izkoristimo svoj razvojni potencial," je dejal.
Kljub številnim izzivom globalnega okolja so poslovni rezultati slovenske avtomobilske industrije po besedah predsednika nadzornega sveta Slovenskega avtomobilskega grozda Radovana Bolka pozitivni. Število zaposlenih ostaja stabilno, takšni so tudi obeti za prihodnji dve leti. Stabilna so tudi vlaganja v raziskave in razvoj. "Avtomobilska industrija bo še naprej vlagala, saj je to edini način za njeno preživetje," je poudaril.
Premier Golob je medsebojno povezovanje podjetij, kot je to v okviru Misije GREMO, izpostavil kot enega največjih dosežkov. "Mogoče je ravno to tista prednost, ki jo bo lahko Slovenija najbolj unovčila," je dejal. Povezovanje je po njegovih besedah namreč temelj zaupanja.
Mlajšim generacijam po ugotovitvah raziskav manjka ustvarjalnost, zato je treba povečati vložke v znanje, ki je nujno za ustvarjanje višje dodane vrednosti, je izpostavil. "Ta vlada je vložke v znanje podvojila," je poudaril.
Žalosti ga, da zakonodaja ne omogoča stabilnega dolgoročnega financiranja projektov, kot je Misija GREMO. Napovedal je prizadevanja za njene spremembe, ki bi tudi na podlagi izkušenj iz Misije GREMO olajšale financiranje tovrstnih perspektivnih projektov.
Kot tri bistvena področja za ohranitev konkurenčnosti Slovenije je izpostavil umetno inteligenco, vesolje in obrambno industrijo. Napovedal je, da bo država v naslednjih mesecih in letih pospešila vlaganja v umetno inteligenco. Tovarna umetne inteligence, katere osnovo predstavlja nastajajoči mariborski podatkovni center s superračunalnikom, bi lahko zaživela že do konca letošnjega leta, je povedal.
Okrepitev naložb je napovedal tudi na področju vesoljskih tehnologij. "Slovenija ima namreč veliko željo postati vesoljska velesila," je dejal. Glede obrambne industrije pa je spomnil na prizadevanja Nemčije, da bi dele avtomobilske industrije preobrazili v obrambno. Priložnosti na tem področju se odpirajo tudi za slovensko avtomobilsko industrijo, je prepričan.
