Ali so slovenski vozniki pripravljeni pomagati ob prometnih nesrečah? Kakšno je njihovo znanje nudenja prve pomoči? Je njihovo znanje primerljivo z vozniki v drugih evropskih državah?
To je samo nekaj vprašanj, na katera so dobili odgovore v skupni akciji Avto-moto zveze Slovenije (AMZS) in Rdečega križa Slovenije (RKS), ki so jo izvedli v okviru konzorcija EuroTest. Evropski avtomobilski klubi, ki so združeni v konzorciju EuroTest - AMZS je njegova ustanovna članica - so ob pomoči Rdečega križa izvedli posebno preverjanje znanja voznikov o prvi pomoči. V 14. evropskih državah, tudi v Sloveniji, so opravili posebno anketo, s katero so voznike povprašali o njihovem odnosu do prve pomoči. A vprašanja se niso končala pri teoriji, temveč so anketirance tudi zaprosili, da praktično pokažejo svoje znanje prve pomoči. Anketa je bila sestavljena iz desetih sklopov: osmih teoretičnih vprašanj in dveh praktičnih prikazov.
V anketi je sodelovalo 2800 evropskih voznikov: po 200 iz vsake države: Avstrije, Belgije, Češke, Danske, Finske, Francije, Hrvaške, Italije, Nemčije, Portugalske, Srbije, Španije, Švice in Slovenije. Starost anketirancev je bila različna: približno tretjina jih je bilo starih od 18 do 25 let, tretjina med 26 in 59 leti, tretjina več kot 60 let.
Na evropski ravni so ugotovili, da dve tretjini evropskih voznikov želi pomagati ob nesrečah in nuditi prvo pomoč, toda le 17,8 odstotka jih natančno ve, kaj morajo storiti, če prvi pridejo na kraj nesreče s poškodovanci.
Slovenski vozniki so pri nudenju prve pomoči zelo zadržani - bistveno bolj kot evropski vozniki v povprečju. Med slovenskimi vozniki jih je namreč le 47 odstotkov odgovorilo, da si upajo nuditi prvo pomoč. Ta odstotek je najmanjši med vsemi anketiranimi državami. A če so slovenski vozniki zelo zadržani pri ocenjevanju svoje sposobnosti za nudenje prve pomoči, je njihovo znanje povsem na evropski ravni, saj so bili njihovi rezultati pri praktičnem znanju na evropskem povprečju - 17 odstotkov jih je natančno vedelo, kaj morajo storiti in so to tudi dokazali ob praktičnem preverjanju. Še bolj prepričljivi pa so bili slovenski vozniki pri znanju temeljnih postopkov oživljanja nezavestnega poškodovanca, saj so se izkazali bolje od evropskega povprečja tako pri teoretičnem kot praktičnem znanju. Boljši od evropskega povprečja so bili slovenski vozniki tudi pri znanju nudenja prve pomoči ob močnih krvavitvah.
Preverjanje je pokazalo, da so rezultati med državami zelo različni, pa tudi to, da ima kar precej voznikov osnovno znanje prve pomoči, uporaba tega znanja v praksi pa dokaj često šepa. Še posebno znanje o temeljnih postopkih oživljanja ali o pomoči pri večjih poškodbah, je pomanjkljivo. Vsekakor bi bilo redno osveževanje znanja prve pomoči zelo dobrodošlo, saj bi s tem nedvomno lahko izboljšali kakovost prve pomoči, ki jo nudijo laiki, ki prvi pridejo na mesto prometne nesreče. To bi nedvomno koristilo tudi slovenskim voznikom, ki so se pri večini vprašanj izkazali bolje kot je evropsko povprečje, bi se pa vsekakor morali vprašati, zakaj tako malo slovenskih voznikov ocenjuje, da je sposobno nuditi prvo pomoč.
V galeriji si lahko ogledate grafe z osnovnimi vprašanji in odgovore.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja