Tim Gajser, 19-letnik iz vasi Makole pri Slovenski Bistrici, je na odlični poti, da postane svetovni prvak v kraljevem razredu MXGP. Konkurenca ta hip nima odgovora na njegovo superiornost. Čeprav je v motokrosu v vrhu, je zelo umirjen, prijazen, skromen in niti malo vzvišen. Skupaj s celotno družino tvorijo odlično ekipo. Ob vseh vrhunskih rezultatih pa se lahko pohvalijo še z ogromno izpeljanimi dobrodelnimi akcijami, ki so veliko ljudem že narisali nasmeh na obraz. Je kot sodobni vitez, le da namesto meča drži krmilo in namesto konja jaha tovarniško HRC-specialko.
Po boksih se že širijo govorice, da boš odšel v Ameriko, morda celo naslednjo sezono, to drži?
Vse je odvisno od te sezone, do konca je še šest tekem. Plan je, da mi uspe osvojiti naslov svetovnega prvaka v razredu MXGP. Če in ko mi bo to uspelo, pa imava z očetom odprte možnosti, ali ostaneva v Evropi ali se odpraviva čez lužo. Nič še ni dokončno odločeno, lahko pa vam povem, da bom v Ameriki 18. oktobra vozil Monster Energy Cup. Torej v Ameriko zagotovo grem!
Bogo: S Timom se veliko pogovarjava. Najprej je cilj osvojiti Evropo, MX2, MXGP, nato pa še superkros in motokros AMA, to bi bilo res nekaj posebnega. Jaz komaj čakam, da jim pokaževa še v Ameriki!
Je zdaj, ko si privozil prednost več kot 100 točk, pritiska kaj manj, se to ne spreminja?
Nikoli nikomur ne privoščiš poškodbe, in da na tak način izpade iz boja za naslov, kot se je zgodilo aktualnemu prvaku Romainu Febvreju, ampak to je šport, zgodi se lahko vsakemu. Vsakič ko greš na progo, veliko tvegaš, ampak o tem sploh ne razmišljaš, če pri tem uživaš in živiš za to. Kljub kar lepi prednosti pa pritiska ni nič manj, saj je letos MXGP zelo močna kategorija, veliko je tekmovalcev, ki so zmožni zelo dobro voziti in celo zmagovati tekme. Cilj za preostale tekme ostaja enak, pommebno mi je, da uživam in vozim tako kot na treningih, saj vem, da s tako vožnjo lahko zmagam.
Na progi ni čutiti prijateljstev, zagotovo pa je v boksu drugače. S kom od sotekmovalcev se najbolje razumeš?
Najbolje se razumem z Bobyjem (Evgeny Bobryshev) in Gautierjem Paulinom. Dobro pa se razumem tudi s Cairolijem. Zanimivo je, da mi je v ponedeljek, dan po tekmi v Mantovi, ko sva imela kar hude boje, na Instagram v sporočila napisal, da mi čestita za zmago, saj na tekmi ni mogel priti do mene.
Je do konca sezone kakšna dirka, ki ti ne leži oziroma se je ne veseliš?
Kaj pa vem, mogoče Lommel, ampak vseeno, tudi na mivki smo veliko trenirali in testirali. Nastavitve blažilnikov in motorja so prave. En teden prej se bomo odpravili v Belgijo, tam naredili nekaj treningov na mivki, in mislim, da bomo dobro pripravljeni. Za zmago v skupnem seštevku moraš biti dober povsod, ni izgovorov, češ da ti ena proga ustreza, druga ne.
Na zasluženem dopustu si bil brez motorja, ampak brez kondicijskih treningov najbrž ni šlo?
Ati je rekel, naj imam en teden čisto prosto, in sem ga ubogal. Po eni strani mi zelo prija, saj je ritem med sezono ubijalski, treningi vsak dan, dvakrat na dan, pozimi celo trikrat. Pred Anglijo sem imel na primer po štirih mesecih prvič prost konec tedna, tako da sem se morja res zelo veselil. Z družino imamo na morju tudi jet skija, tako da je po bencinu vseeno dišalo.
Koliko si torej na motorju?
V sezoni sem dvakrat do trikrat na teden na motorju, ob koncih tedna pa imam dirke. Vsak trening je sestavljen iz treh polurnih voženj, prva je bolj 'na izi', tako da se ogrejem in pogledam linije, nato pa dvakrat po pol ure na polno. Vse čase se seveda štopa. Izven sezone pa delam na bazi, torej fitnes, TRX, vaje z lastno težo. V času dirk kondicijo vzdržujem samo s kolesom, nikoli ne tečem.
Bogo: Če se lahko po taki progi voziš 15 minut na polno, se lahko na MXGP-progi voziš 30 minut. Ena proga omogoča dve ali celo do štiri kombinacije konfiguracije steze. Vse to, vsak ovinek, vsak skok je naštudiran, lahko je bolj posejana s skoki, bistveno pa je, da niti sekunde ne moreš počivati, ampak je treba ves čas garati!
Jaka Završan
Foto: BZ
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja