Formula 1: Kdo še potrebuje dirkača?

Max Mosley, človek, ki je na čelu Mednarodne avtomobilistične zveze, sestankuje z moštvi formule zaradi velike novosti – sistema, ki bi močno spremenil pogled na dirkanje.

10. 4. 2007

Zaradi ideje, da bi v F1 uvedel stabilizacijske sisteme (iz osebnih avtomobilov jih poznamo predvsem pod kratico ESP, so pa tudi druga poimenovanja), se je Mosleyja že prijel vzdevek Mad Max. Ideja je opazovalce razdelila na dva pola. Na enem so tisti, ki odločitev, da z uvedbo teh sistemov vrhunsko tehnični šport približajo civilnim avtomobilom, pozdravljajo, na drugem bregu pa se oglaša skupina, ki trdi, da bo to novo elektronsko pomagalo še poenostavilo upravljanje dirkalnikov. Zadnji se bojijo, da bodo v F1 zmagovali povprečni dirkači z vrhunskimi dirkalniki, ki bodo za upravljanje zahtevali veliko manj truda kot včasih.

FIA že od nekdaj poskuša zavirati hitrost v formuli ena. Zato je leta 1994 prepovedala vsa elektronska pomagala, vključno z zavornim ABS-om in s sistemom, ki preprečuje vrtenje pogonskih koles v prazno. Takšne in podobne omejitve so zavrle razvoj marsikatere tehnologije, saj so v začetku devetdesetih dirkalniki blesteli predvsem zaradi raznovrstnih pomagal, s kate­rimi so bili bolidi vse hitrejši, in vprašanje je, kako napredni bi bili dirkalniki danes, če do omejitev ne bi uvedli. Najbolj poznan primer iz devetdesetih so nepremagljivi Williamsovi dirkalniki z aktivnim vzmetenjem, s katerim je tekmece kot za šalo premagoval sloviti Nigel Mansell.

Mosley se je pri izganjanju elektronike iz dirkalnikov vedno opiral na dve dejstvi: da tehnologija draži šport in da dirkalniki postajajo prehitri. V zadnjih letih se je trudil, da bi iz F1 izgnal večino elektronskih pomagal, dovolil je le tista, za katera je bil prepričan, da jih komisarji, če bi bila prepovedana, ne bi mogli nadzorovati. Primer so sistemi proti zdrsavanju pogonskih koles. Pred leti so bili prepovedani, a so jih moštva (podatki so se po uporabi samodejno brisali ali pa so bili skriti) vseeno uporabljala. Zdaj so uradno dovoljeni. Brez njih bi bili dirkalniki pri pospeševanjih nemirnejši, večja bi bila obraba gum …

Zaradi pretekle prakse je Mosleyjeva pobuda o uvedbi stabilizacijskih sistemov več kot presenetljiva. Debata o tem bo še vroča, saj bi uvedba takšnega elektronskega sistema, ki v običajnem prometu že krepko več kot desetletje rešuje življenja, tudi inženirje razdelila na dve skupini. Spykerjev tehnični direktor Mike Gascoyne je denimo odločno proti, Williamsov inženir Patrick Head pa se je za idejo zelo ogrel. Po njegovem mnenju bi F1 stabilizacijske sisteme še izpopolnila, da bi bili ti, ko bi tehnologija prešla iz dirkalnikov v običajne avtomobile, v naših avtomobilih še boljši. Head trdi, da je F1 vrhunec avtomobilističnega športa in taka bi morala skrbeti za razvoj vrhunskih tehnologij, kar stabilizacijski sistemi zagotovo so. Njihova uvedba bi v F1 še povečala hitrosti v ovinkih (sistem nadzira zavorno moč posameznih koles in v večini primerov zagotovi stabilnost s selektivnim zaviranjem posameznih koles), vprašanje, ki se ob tem postavlja, pa je še vedno: kako se bodo potem odlični dirkači ločili od običajnih? Tako kot v preteklosti. Najboljši bo tisti, ki bo najbolje izkoristil dano tehnologijo.

Mitja Reven

foto: Moštva

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri