Pot v F1 – Enosedežni dirkalniki

Dirkaške serije v zadnjih letih rastejo kot gobe po dežju. V katerem enosedem dirkalniku je treba sedeti, da se dirkač prebije v kraljico avtomobilizma?

16. 2. 2010

Danes ni enotnega recepta, kako priti do sedeža v dirkalniku formule ena, še zlasti ne, ker zmage v elitnih podserijah kraljice avtomobilzma še ne pomenijo samodejnega prestopa v najbolj razširjeno serijo dirkanja z enosedimi dirkalniki na svetu.

V zadnjih letih se je kot najboljša valilnica talentov za F1 izkazala serija GP2 (poleg bolj evropske obstaja tudi azijska), ki je F1 dala kar nekaj dirkačev, med katerimi najdemo tudi veliko prvakov.

Nico Rosberg, Lewis Hamilton, Nico Hülkenberg, Nelson Piquet, Sebastien Buemi, Romain Grosjean in Kamui Kobajaši je le sedem imen, ki so iz GP2 v F1 prestopila v zadnjih letih. No, Hülkenberg je letošnji Williamsov novinec.

Leta 2005 ustanovljeno serijo GP2 je po letošnjem preizkusu dirkalnika z Dallarino šasijo in Renaultovim V8 z okoli 610 'konji' ter šeststopenjskim sekvenčnim menjalnikom pohvalil tudi sedemkratni F1 prvak Michael Schumacher.

Dobra stran serije GP2, v kateri so dirkalniki na krog le nekaj sekund počasnejši od F1-dirkalnikov, je njena podpora, saj dirke potekajo večinoma v okviru koncev tedna F1.

Slabost so ogromni stroški, saj je treba za sezono v GP2 zbrati več kot 1, 5 milijona evrov, udeležba na startni črti pa nikakor ne zagotavlja uspeha, saj je še vedno zelo veliko odvisno od ekipe, kar dokazuje v zadnjih letih nepremagljivi ART Grand Prix (med vodjami je tudi Nicolas Todt, sin predsednika FIE in eden izmed idejnih očetov serije).

Kot druga idealna valilnica, ki pa mora ta status še potrditi s prestopom prvaka v F1, se kaže lani ponovno obujena F2. Lanski prvak Andy Soucek kljub izredni dominaciji, ki jo je pokazal v lanskem prvenstvu, v času pisanja tega članka še vedno ni imel potrjenega na neki način naravnega napredovanja v F1, čeprav je za nagrado dobil povsem pravi test Williamsovega F1-dirkalnika.

F2 v primerjavi z GP2 velja za cenovno precej ugodno tekmovanje, saj je treba za sezono 18 dirk zbrati nekaj več kot 300.000 evrov, a pri tem vzeti v zakup izredno tekmovalnost in hkrati nekoliko manj mamljivo serijo, kar se moči tiče – Audijev 1, 8-litrski turbomotor zmore okoli 450 'konjev', šasija je MSV-jeva, menjalnik pa šeststopenjski sekvenčni.

Pred sezono 2010, ki bo, upamo, v nasprotju z lansko minila brez smrtnih žrtev, je dirkalnik F2 preizkusil tudi Slovenec David Rotar. Kljub uspešni predstavitvi v Valencii pa je Rotarjeva prihodnost v tem športu odvisna od sponzorjev.

Prav od njih je odvisna usoda marsikaterega nadarjenega dirkača, kar se bo zagotovo potrdilo tudi v letošnji sezoni serije GP3, ki še čaka na svojo prvo dirko. Po statusu bo GP3 valilnica talentov za GP2. Šasija je prav tako Dallarina, motorji so Renaultovi dvolitrski turbo z 280 'konji', menjalnik je šeststopenjski samodejni, stroški pa so približno za pol manjši kot v GP2.

Mnogo strokovnjakov dvomi o uspehu GP3, saj naj ne bi bilo potrebe po tej seriji, ker so GP2 v preteklosti dovolj dobro oskrbovale konkurenčne serije, kot so International Formula Master (Hondini 2.0 z 250 'konji', šeststopenjski menjalniki; stroški sezone okoli 200 tisočakov), Formula 3 Euroseries (Dallarine šasije, motorji Mercedes-Benz in Volkswagen 2.0, šeststopenjski sekvenčni menjalnik, stroški sezone okoli pol milijona evrov), formula BMW (Mygale, BMW 1.2 s 140 'konji' – podoben tistemu v motociklu K1200RS, šeststopenjski sekvenčni menjalnik, stroški za sezono okoli 300 tisočakov), Formula Renault (Renaultsportova šasija, Renaultov motor 2.0 z 205 'konji', sedemstopenjski sekvenčni menjalnik, stroški sezone okoli 200 tisoč) in World Series by Renault (Dallara, Renault 3.5 V6 s 420 'konji', šeststopenjski sekvenčni menjalnik in strošek okoli 650 tisočakov za sezono).

Težava valilnic talentov je v njihovi slabši medijski izpostavljenosti, zaradi česar so manj atraktivni za sponzorje in druge vlagatelje.

Dirkači se v teh serijah soočajo tudi z izredno konkurenco (za nameček imajo v osnovi vsi enake dirkalnike – enako šasijo, enak motor in enake gume), njihovo dirkaško znanje pa tudi s tehnološko naprednejšimi serijami dobiva novo dimenzijo, ki jih navaja na vstop v F1 in loči fante (in nekaj deklet) na tiste, ki še zmorejo, in na tiste, ki jim množica nastavitev že povzroča težave.

Vse večjo vlogo pa s približevanjem F1 dobivajo tudi 'obrobne' stvari: denar, politika, meceni (avtomobilske tovarne, vplivni posamezniki, skupine …) in prave povezave.

Mitja Reven, foto: moštva

Izbrali smo drugačen pristop. Ga boste podprli?
V nasprotju z ostalimi mediji smo se odločili, da svoje spletne vsebine ohranimo brezplačne za vse. V času, ko je sledenje aktualnim informacijam nujno, verjamemo, da si vsak od nas zasluži dostop do natančnega in celovitega pregleda vsebin. Poleg tega pa tudi neomejen dostop do kakovostnih lifestyle vsebin.
Vsak prispevek, velik ali majhen, je dragocen in ključnega pomena za našo uredniško neodvisnost.

Podpri in prispevaj

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri