Reportaža: Race od Champions 2006

Letos je Pariz Race of Champions gostil tretje leto zapored, tokrat na žalost brez svetovnega prvaka formule 1 (očitno ga je strah konkurence v enakovrednih avtomobilih), z malo manj gledalci kot lani in v dežju. A spektakel zato ni bil nič manjši.

21. 12. 2006

Zaradi hladnega in deževnega vremena je bila nova steza, ki je bila tokrat malo daljša, predvsem pa hitrejša kot v preteklih letih, močna spolzka, kar so nekateri (tudi Grönholm) spoznali že na treningih in eden bolj zaposlenih ljudi na Stade de France je bil voznik viličarja, ki je popravljal ograje.

Tudi tokrat je bila v boksih srečnežem, ki so sodelovali na letošnji dirki, namenjena kopica vrhunskega dirkaškega orodja – Citroënova Xsara WRC, Aston Martin Rally GT, Porsche 911 GT3, Renault Megane Trophy in seveda nepogrešljivi ROC Buggyji, ki so na rob solz pripeljali že marsikaterega zvezdnika.

Kot je že v navadi, je popoldanski del programa namenjen tekmi nacionalnih ekip (Nations Cup), kjer so lanski naslov branili Skandinavci. Ekipa je ostala enaka (Kristensen in Ekstrom), branilci naslova pa so se poslovili že v prvem krogu tekmovanja – enako se je leta 2005 zgodilo francoski ekipi, ki je branila naslov iz leta 2004. Očitno se tu ne da zmagati dvakrat zapored.

Takoj so se poslovili še Španci (pa čeprav je Sordo premagal Loeba), Angleži in Nemci. Ekipa ZDA, v kateri je bil le Travis Pastrana (Jimmie Johnson si je dva dni pred dirko zlomil zapestje), je bila v igri vse do (Pastrana je najprej izgubil proti Coulthardu, potem porazil McRaeja) finala. Pastrana je tako premagal Schneiderja, Schwarza, Coultharda in McRaeja, v finalu pa se je odlično upiral tudi ekipi Finske, ki je na koncu odnesla zmago (na poti do finala so v polfinalu premagali tudi domačo ekipo).

Američan, ki je letos na X-Games Rallyju premagal McRaeja (z enakim avtomobilom), je tako znova napovedal, da bo prihodnje leto prvi favorit za osvojitev naslova svetovnega reli prvaka s produkcijskimi avtomobili (PWRC).

Kot lani je bilo tudi letos glavno tekmovanje razdeljeno v dva dela, v katerih so se med seboj posebej pomerili reli in drugi vozniki, zmagovalca dneva pa smo dobili po superfinalu.

Precej presenetljiv je bil izpad Davida Coultharda že v prvem krogu (po njegovih odličnih nastopih v Nations Cupu), sicer pa je šlo favoritom na začetku po načrtih. Pastrana je nadaljeval odlične nastope in zlahka ugnal Peterhansla (ki se je zavrtel), Citroënovca Loeb in Sordo pa Romo in Schwarza. Odličen dvoboj nerazpoloženega Grönholma in na videz rahlo zarjavelega McRaeja je dobil Škot, ki je v finalu klonil proti Loebu (ki mu je vendarle uspelo ustaviti pohod Pastrane).

Na drugi strani tabele so se v polfinalu pomerili Bourdais in Muller ter Ekstrom in zmagovalec iz leta 2004 Kovalainen. Tokrat izjemno razpoloženi Ekstrom je najprej v polfinalu pospravil Kovalainena, nato v finalu na žalost domače publike Bourdaisa, v superfinalu pa najprej s Xsaro, nato pa še z Meganom gladko odpravil Loeba, ki tako ni ubranil lanske zmage. Za več navdušenja je poskrbel Sordo, ki je v premoru finala prikazal drifterske sposobnosti novega Citroëna C4 WRC in s svojo predstavo povsem zasenčil Renaultov dirkalnik F1, ki je bil hkrati na stezi. Vse za zabavo gledalcev . .

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri