WTCC: Alessandro Zanardi

25. 2. 2009
Deli

CART-ov kaplan oče De Rea je Alessandra Zanardija na žalostnem asfaltu nemškega Lausitzringa že čistil grehov, medtem ko so se zdravniki krčevito borili z njegovimi krvavitvami in ugotavljali, da je po strahotnem trku izgubil že skoraj tričetrtine krvi.

»Oh, ne! « je nekaj minut pred kaplanovimi molitvami kriknil Alex Tagliani, ko je s svojim dirkalnikom s hitrostjo okoli 330 kilometrov na uro septembra 2001 zadel v dirkalnik Alessandra Zanardija, ki ga je v želji, da 13 krogov pred koncem obdrži prvo mesto, zavrtelo pri izvozu iz boksov.

Po dirkališču Lausitzring so trenutek zatem letela ogljikova vlakna, pomešana s koščki mesa Alexovih nog. Na tribunah, vajenih kruha in iger, je vse utihnilo. Svet se je ustavil. »Trk je bil tako silovit, da ni bilo smisla pobirati udov, ker ni bilo kaj prišiti. Vse je bilo razcefrano. Nogi mu je utrgalo, kot bi stopil na mino, « se prizorišča nesreče spominja CART-ov medicinec Steve Olvey.

Tag ni imel možnosti, da bi se trčenju izognil, kot je nekaj metrov pred njim za las uspelo Carpentierju, je bila pa sreča, da je Tagliani zavil v levo in preprečil neposreden nalet v kokpit. V nasprotnem primeru Alessandro danes zelo verjetno ne bi bil več živ. Čudež ni, da jim je po amputaciji obeh nog Zanardija uspelo vrniti v življenje, čudež je, da Alex spet dirka. In zmaguje, poleg tega pa še smuča, plava … »Sem živ dokaz, da ni ovir za invalide.«

O Alessandrovi zgodbi bi morali posneti film, v katerem bi bilo veliko solza, predvsem pa smeha. Alex se je z motošportom začel ukvarjati po klasičnem karting F3-F3000 receptu. V formuli ena je imel grenke izkušnje, ko so mu kokpit pred nosom speljali bogatejši dirkači, vožnja (predvsem kot rezerva za poškodovane dirkače) z nekonkurenčnimi Jordani, Minardiji in Lotusi pa ga ni vpisala med zvezde.

V Jordanu je po okvari aktivnega vzmetenja v strašljivem Eau Rougu v Spaju doživel hudo nesrečo, a okreval in po Lotusovem bankrotu potrkal na vrata ameriškega dirkanja. Prepričan, da mu bo ime dirkača F1 le koristilo, je presenečeno ugotovil, da kraljica avtomobilizma na oni strani velike luže ne pomeni veliko.

Chip Ganassi je v Zanardiju videl obetavnega dirkača in je podpisal pogodbo navkljub nasvetu inženirja Mo Nunna, ki je trdil, da Italijani za volanom delajo preveč napak. Alex jih ni, že v svoji prvi sezoni je kot novinec sezone in tretji v prvenstvu (z enakim številom točk kot drugouvrščeni Andretti! ) postal ljubljenec publike, ki jo je razvajal z norimi prehitevanji, kot je bil boj za prvo mesto s Herto v Laguna Seci.

Bilo je le še pol kroga do konca, ko je Alex napadel na nemogočem mestu, preskočil naslednji ovinek, zgrešil varovalne gume in zmagal. Združene države so norele, ko je Alex v naslednjih dveh letih osvojil oba naslova, proslavljal zmage z risanjem 'donatov', imel kuharske tečaje o pripravi okusne pašte in pravega italijanskega kapučina, ko je klepetal z Davidom Lettermanom, sodeloval v reklamah za Hondo (Japonci so pripravili posebno različico NSX-a, poimenovano po njem) in bil predvsem zabaven človek.

Novinarji so ga, ker je njegov naglas spominjal na Andyja Kaufmana iz Taksija, poimenovali Latka, v moštvu pa so ga zaradi nenehnih vprašanj o dirkalniku klicali Ananas (od tod tudi motiv ananasa na njegovi čeladi). Tekmeci se ga spominjajo kot dirkača, ki nikoli ne odneha. »Lahko je tudi krog zadaj, pa ne bo dal miru, « pravi prijatelj in nekdanji tekmec Franchitti.

Leta 1999 se je s triletno plačo 15 milijonov dolarjev vrnil v F1 k Williamsu, da bi dokončal neopravljeni posel. »Mislim, da bi lahko dal v F1 več od sebe. Nisem se gnal tako hitro, kot bi se lahko, « je kratkotrajno, komaj leto dni trajajočo vrnitev v F1 povzel Alessandro.

Toda F1 ni bila zanj, zopet je šel v ZDA (hecno, podpisal je za Nunnovo moštvo), kjer se je tisti nesrečni dan v Lausitzu sprva zdelo, da se Alex vrača med zmagovalce. Prebil se je na prvo mesto in vodil. Do nesreče, ki ga je stala obeh nog, ga posadila na voziček, iz katerega pa se je po boleči rehabilitaciji vrnil še večji kot prej.

Že nekaj dni po odpustitvi iz bolnišnice je v prirejenem BMW-ju drvel po avtocesti s hitrostjo 240 km/h, se kasneje igral z otroki skrivalnice (»Če sem snel protezi, sem se lahko skril v nemogoče prostore.«) in presenečal z jekleno voljo, ki mu je pomagala tudi pri vrnitvi na steze.

Do danes je osvojil že tri zmage v seriji WTCC, udeležil se je maratona v New Yorku, njegov naslednji cilj pa so paraolimpijske igre 2012 v Londonu. Alexu res ne manjka volje!

Zavira z nogo

Alex dirka s prirejenim BMW-jem 320i, ki v marsičem spominja na pripomoček za igranje videoiger. Plin upravlja prek obvolanskega obroča, zavirati pa mora z desno nožno protezo, ki je na veliki preizkušnji, saj mora Alessandro na stopalko pritisniti tudi s silo do 85 kilogramov. Pri prestavljanju z dvema prstoma stiska vzvod na prestavni ročici, ki nadomešča stopalko sklopke. »Prišli smo do točke, ko je tehnični napredek mogoč le še, če bi mi zrasli nogi, « Alex opisuje dovršenost kokpita.

Alessandro Zanardi

Rojen 23. 10. 1966 v Bologni (Italija)

Status: poročen

www.alex-zanardi.com

Kariera

1985–1987 – karting (naslovi italijanskega in evropskega prvaka)

1988–1991 – F3 in F3000

1991–1994 – F1

1995 – BRPC, IndyCar (novinec leta)

1997–1998 – CART (2 naslova)

1999 – F1

2001 – CART

2003–2009 – ETCC, ITCC (prvak), WTCC

Mitja Reven, foto: moštva

Novo na Metroplay: Župnik Martin Golob | "Duhovnik je lahko čisto normalen človek!"