Zimske serije

Poznavalci vedo, da v motošportu nikoli ne vlada zatišje, bežnim opazovalcem kurjenja gum in uničevanja bencinskih oktanov pa bo ta prispevek dokazal, da se kolesa nikoli ne prenehajo vrteti.

7. 1. 2009

Vsi trije najpomembnejši štirikolesni športi, formula ena, reli za svetovno prvenstvo in WTCC, so že dobili svetovne prvake in moštva so se z dirkači vred odpravila na zaslužen počitek.

Dirk resda še nekaj časa ne bo, a konec januarja se že začne reli za svetovno prvenstvo, kar pomeni, da so ekipe in dirkači del zime, ko vlada navidezen po­čitek, preživeli delovno, v pripravah na novo sezono.

Nič drugače ni v formuli ena, DTM-u, WTCC-ju in vztrajnostnih dirkah: čeprav bo začetek sezone v teh športih prinesla šele pomlad, so moštva vse prej kot na počitnicah.

Zdaj je zelo pomemben čas pri razvijanju novih dirkalnikov (posebej v F1), saj je treba preizkusiti ključne elemente in jih v sodelovanju z osebjem v tovarni izboljšati (zelo aktualne so spremembe aerodinamike …), ‘piliti’ (morebitno) spremenjeno ekipo.

Ekipe formule ena se ponavadi pripravljajo v toplejših krajih, v Bahrajnu ali Barceloni ter poskušajo simulirati okoliščine, ki so sestavni del dirke. Dirkači imajo nekaj več časa za počitek, a tudi garajo. Testirajo in se posvečajo psihično-fizični pripravi na novo sezono.

Renaultov Flavio Briatore je svoje varovance včasih odpeljal v tople kraje v Afriko, kjer so, daleč stran od fotografskih bliskavic in vreščečih navijačev, spoznavali drug drugega in izboljševali svojo telesno pripravljenost s tekom, pešačenjem, kolesarjenjem, veslanjem …

Z Audijem v DTM-u in seveda drugimi ekipami ni nič drugače. Kljub temu pa vsako zimo nekaj izstopa. Medtem ko skoraj ni dirkača, ki se za novo leto ne bi zabaval, se nekaj sto jezdecev dvo-, štiri- in večkolesnikov (tovornjakov) zelo resno pripravlja na sloviti vztrajnostni reli Dakar.

Zanje je afriška oziroma po novem južnoameriška avantura popolno nasprotje počitka, december zaradi priprav in januar zaradi nore dirke pa zelo garaška. Več o Dakarju 2009 si preberite na www.moto-magazin.si.

Ostanimo pri reliju. Za nekaj naših dirkačev in navdušenih gledalcev je Rallye Oberland prva preizkušnja v novi sezoni in dramilo po (pre)dolgem zimskem spancu. Letošnji, pravzaprav letnik 2009, bo potekal od 13. do 14. marca.

Mesec dni in pol prej še severneje, na skorajšnjem polarnem severu Evrope, vsako leto organizirajo Arctic Lapland Rally. Na Polarnem reliju, ki je včasih ždel tudi v koledarju svetovnega in evropskega prvenstva, organizirajo pa ga vse od leta 1966, se sem in tja pojavi tudi kakšno nenavadno ime. Pred leti so si tako na otvoritvenem reliju finskega državnega prvenstva, na katerem se zbere ogromno dirkalnikov, zimo krajšali formulaški Mika Häkkinen, Keke Rosberg in JJ Lehto, ter uživali v vožnjah ‘počez’ na zasneženi podlagi in naslanjanju na snežne bankine.

Zimski reli v okolici mesta Rovaniema poteka pri strahotno nizkih temperaturah (predstavljajte si minus 20 stopinj Celzija), zmage Tommija Mäkinena, Marcusa Grönholma, Arija Vatanena, Tima Salonena in Hannuja Mikkole pa so odločen dokaz o tradiciji in veljavi tega relija, ki je poseben tudi zaradi polarnih noči.

Še več snega obljublja zimska stalnica, serija Andros Trophy, ki je del francoskega prvenstva dirkanja po ledu. Nastala je pred skoraj 20 leti, ko sta Max Mamers in Frederic Gervoson hobi dirkanje po ledu uokvirila v krožno dirkanje in leta 1994 je nastala uradna serija, katere najuspešnejši dirkač je letošnji WTCC-prvak Yvan Muller. Francoz je prvenstvo osvojil kar desetkrat in zmagal na 46 dirkah.

Danes sta glavni imeni serije nekdanji prvak F1 Alain Prost in zmagovalec dirke za veliko nagrado Monte Carla Olivier Panis. Profesor ima približno pol manj zmag kot Muller, a je z dvema naslovoma (prvega je osvojil s Toyoto Corollo, drugega z Aurisom, Muller pa je zmagoval s Kio Rio, z Oplom Astro in BMW-jem 318i Compact) med najuspešnejšimi tekmovalci v seriji, katere finalno dirko velikokrat priredijo na Stade de France, kamor za potrebe zimskega dirkanja navozijo skoraj tisoč ton ledu, ki mora kljubovati navijaški vročini več kot 60 tisoč gledalcev.

Danes je Andros Trophy sestavljen iz več tekmovalnih razredov, tudi motociklističnega. Dirkajo po približno 800 metrov dolgih stezah, med katerimi je tudi tista v Val Thorensu, in uspešne dirkače krotijo s kazenskimi obtežitvami.

Podobno kot v WTCC-ju. Letos je najbolje začel Jean-Philippe Dayrault s Škodo Fabio, pred Oliveirjem Panisom in Prostom. Prostova in Panisova Toyota je trenutno najuspešnejši dirkalnik serije. S pravim Aurisom ima malo skupnega, le osnovni videz, drugače pa gre za štirikolesno gnan in štirikolesno krmiljen stroj s šestvaljnim motorjem.

Dva valja več pod motornim pokrovom imajo navidezno zastareli in tehnično nič kaj zanimivi dirkalniki serije Speedcar. Serija, ki na prvi pogled spominja na ameriški NASCAR, poteka pozimi, sestavljata pa jo dva dirkaška dneva s po eno dirko. V obe dirki se dirkači s šestlitrskimi bencinskimi stroji z več kot 600 ‘konji’ in s štiristopenjskim ročnim menjalnikom, brez vseh elektronskih pomagal, poženejo s stoječega starta.

Serija, katere lanski prvak je nekdanji F1 zmagovalec Johny Herbert, ‘dirka’ od decembra do aprila, gostuje pa na dirkališčih v Dubaju, Sakhirju in Sepangu (vse steze po dvakrat). Zaradi izenačenosti tehnike so dirke precej razburljive, pestra pa je tudi dirkaška zasedba z imeni Jacques Villeneuve (nekdanji prvak F1), Jean Alesi, Heinz-Harald Frentzen, Stefan Johansson, Vitantonio Liuzzi …

Zanimivost serije je vsekakor denarna nagrada. Zmagovalec, ekipa in dirkač, si na koncu sezone pridirka kar pol milijona ameriških dolarjev.

Serija, ki prav tako poteka pozimi, a po krožnih dirkališčih daleč stran od zasneženih poljan, je tudi A1GP. Ta je edinstveno zasnovana, saj dirkajo države (dirkači, ki dirkajo za posamezno državo, so pravzaprav ‘nepomembni’) – zmagovalka sezone 2005-06 je Francija, predlanska prvakinja je Nemčija, lanska Švica. Idejni oče serije je šejk Maktum Hašer Maktum al Maktum, konec tedna pa je sestavljen iz treh dirkaških dni, v katerih so razporejeni treningi, kvalifikacije in dve dirki – krajša in daljša. Dirkalniki so enaki, od sezone 2008-09 jih izdeluje Ferrari, pred tem pa jih je izdelovala Lola.

Današnji dirkalniki serije A1GP so narejeni na osnovi Ferrarijevega dirkalnika iz formule ena F2004, opremljeni s 4, 5-litrskim Ferrarijevim motorjem V8 in z Michelinovimi gumami. Posebnost dirk serije A1GP so denarne nagrade in obvezni postanki v boksih, vendar brez dolivanja. V sezoni 2008-09 je 20 dirk, po šestih pa najbolje kaže Irski.

Mitja Reven, foto: Moštva, A1GP, Agence Alexis, Emma Picture

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri