Skupina Stellantis bo po vsej verjetnosti prvič po ustanovitvi leta 2021 leto zaključila z operativno in čisto izgubo. Ključni razlog so odpisi v višini 22 milijard evrov, povezani predvsem z napačno oceno hitrosti prehoda na električna vozila v času nekdanjega direktorja Carlosa Tavaresa.
Po 500 milijonih evrov prilagojenega operativnega dobička v prvi polovici leta 2025 družba za drugo polovico napoveduje izgubo med 1,2 in 1,5 milijarde evrov, kar pomeni prvo letno negativno bilanco. Še izrazitejša je slika pri čistem izidu: po 3,2 milijarde evrov izgube v prvem polletju naj bi v drugem sledila dodatna izguba med 19 in 21 milijardami evrov.
Več kot polovica odpisov je povezana z elektrifikacijo. Stellantis priznava, da je bil prehod na električna vozila v ZDA in Evropi počasnejši od napovedi iz strategije »Dare Forward 2030«. Med odmevnejšimi žrtvami so odpovedani projekti, kot je električni Ram 1500, ter zamiki pri nekaterih modelih znamke Alfa Romeo.
Novi izvršni direktor Antonio Filosa potezo označuje kot »reset«, s katerim naj bi podjetje poslovanje prilagodilo dejanskemu povpraševanju kupcev. Delnica je po objavi odpisov izgubila več kot četrtino vrednosti.
V prvi polovici leta je bila najuspešnejša Južna Amerika, medtem ko je Evropa kljub visokemu obsegu prodaje poslovala praktično na ničli. Severna Amerika je zdrsnila v izgubo, a se je v zadnjem četrtletju ob ponovni uvedbi motorja V8 Hemi v model Ram 1500 pokazalo nekaj znakov okrevanja.
Filosa napoveduje, da bo Stellantis leta 2026 znova dobičkonosen, vendar ostajajo pritiski veliki – od negotovosti glede ameriških carin do vse ostrejše konkurence kitajskih proizvajalcev v Evropi. Odpisi v višini 22 milijard evrov tako pomenijo boleč preobrat, ki bo zaznamoval prihodnja leta enega največjih avtomobilskih koncernov na svetu.
