Malo je ljudi, ki se odločijo za gotovinski nakup avtomobila, zato so dostikrat v ospredju različne oblike financiranja.
Ena izmed posledic globalne finančne krize je tudi negotovost. Ta pospešuje potrošniški krč (in s tem kroženje denarja), v katerem so se ljudje znašli zaradi (neugodno) spremenjenih okoliščin poslovanja, racionalizacije poslovnih odločitev ali samo varčevanja, ki ga prinašajo negotove napovedi o gospodarsko-politični prihodnosti.
Smo v času, ko so prosto razpoložljiva sredstva oziroma gotovina z vidika fleksibilnosti vredna več kot v mirnem obdobju, zato so ljudje večinoma še bolj občutljivi za vsakršno nesmotrno trošenje. Posledično različne oblike financiranja, s katerimi si lahko privoščimo novo vozilo, še bolj pridejo do izraza.
Zaradi poslovnih izgub v bančnem in podjetniškem sektorju ter v povprečju zmanjšane kupne moči so postale pri sklepanju financiranja pozornejše tudi banke in lizing hiše, a kredit in lizing (običajno ob določeni gotovinski udeležbi) kljub temu ostajata priljubljena načina financiranja nakupa vozil.
Za katerega od obeh se boste odločili, je odvisno od vaše bonitetne ocene, potreb in osebnih preferenc. Kot pri vseh dolžniško-upniških odnosih velja biti pri odločanju za način financiranja pozoren na vse pogodbene formulacije in drobni tisk ter pravilno oceniti lastne prihodnje denarne prilive.
Kaj je lizing?
Izraz lizing izvira iz angleškega glagola 'to lease', kar pomeni dati v najem ali najeti. V Sloveniji ima različne nazive. Računovodje mu pravijo najem, uredba o klasifikaciji dejavnosti pa zakup. Ni popolni najem in ni popolno posojilo, čeprav ima elemente obeh. Lizing je posebna oblika financiranja nakupa, pri kateri lizingodajalec kupi predmet lizinga po izbiri lizingojemalca in mu ga da v uporabo. Slednji zanj plačuje najemnino v skladu z lizinško pogodbo.
Ves čas trajanja lizinške pogodbe je lastnik predmeta lizingodajalec. Ob poteku pogodbenega razmerja lahko lizingojemalec predmet pogodbe tudi odkupi. Obstaja več vrst lizinga, ki jih razvijajo in poimenujejo posamezne lizinške hiše glede na ugodnosti predmetov lizinga. Med drugim poznamo finančni lizing z ostankom vrednosti, prodajo in povratni nakup ...
Razlika med lizingom in kreditom
Ena izmed razlik med obema oblikama financiranja je v lastništvu. Pri kreditu je lastnik avtomobila kupec, pri lizingu pa je lizingodajalec (lizing hiša ali banka) lastnik vozila do plačanega zadnjega obroka lizinga. To za seboj potegne še nekatere dodatne stroške, saj mora biti vozilo pri lizingu v celotnem pogodbenem obdobju denimo kasko zavarovano (in proti kraji), medtem ko pri kreditu, katerega zavarovanje uredite bodisi pri zavarovalnici bodisi v obliki poroka (ali celo brez, če vam kreditodajalec dovolj zaupa), to ni potrebno.
Pri nov(ejš)em avtomobilu boste o kasko zavarovanju verjetno še kako razmislili, zato ta 'dodatni' strošek pri lizingu nekoliko izgubi pomen, imate pa v tem pogledu v primeru kredita vseeno več fleksibilnosti. Velikokrat se kot prednost lizinga omenja njegova lažja pridobitev v primerjavi s kreditom, čeprav moramo vedeti, da so z zadnjo finančno krizo vse institucije, ki trgujejo s krediti in/ali z lizingi, v izognitev kasnejšim odplačilnim težavam postale previdnejše in zahtevnejše pri preučevanju bonitetne ocene strank ter odobritvi različnih vrst financiranja.
Finančni lizing
Finančni lizing je oblika financiranja, kjer se lizingojemalec že na začetku, ob sklepanju pogodbe, odloči za lastništvo nad predmetom lizinga po poteku pogodbe. Finančni lizing pomeni dejansko financiranje nakupa predmeta in je po svoji vsebini podoben kreditu, glavna značilnost pa je, da je predmet lizinga do končnega poplačila last lizingodajalca.
Pri tej obliki financiranja amortizacijo obračunava lizingojemalec (po slovenskih računovodskih standardih gre za tuje osnovno sredstvo v uporabi), v nasprotju z operativnim lizingom, kjer jo obračunava lizingodajalec. Stroške registracije in servisov plača seveda uporabnik avtomobila (fizična oseba).
Operativni lizing
Operativni lizing oziroma poslovni najem je po slovenskih računovodskih standardih vsak najem, ki ni finančni. Namenjen je tistemu, ki mu je uporaba predmeta pomembnejša od samega lastništva. Pri fizičnih osebah se pojavlja redkeje, bolj pride v poštev za pravne osebe, pri čemer se v primeru lizingodajalca knjigovodsko vodi kot osnovno sredstvo, za lizingojemalca pa pomeni zunajbilančno financiranje.
Ob izteku lizinške pogodbe se lastništvo ne prenese avtomatično na najemnika. Gre za obliko lizinga, ki predvideva najem predmeta pod dogovorjenimi pogoji. Pogodba določa samo uporabo in plačevanje najemnine, ta pa lahko vsebuje tudi druge storitve (registracijo, vzdrževanje, gume, zavarovanje). Po končani pogodbi je več možnosti: vrnitev predmeta lizinga, podaljšanje pogodbe ali sklenitev nove pogodbe.