Prihodki so bili rekordni in močno nad pričakovanji - a dobička vseeno ni bilo.
"Ocenjena odstopanja so posledica zaostrenih pogojev poslovanja ob nadaljevanju energetske krize in državnih ukrepov za blažitev njenih posledic," so zapisali v današnji objavi na spletnih straneh Ljubljanske borze, potem ko se je z oceno poslovne uspešnosti skupine za lani v četrtek seznanil nadzorni svet družbe Petrol.
Na poslovanje in s tem na doseganje načrta je izrazito vplivala regulacija cen goriv, električne energije in zemeljskega plina na trgih, kjer skupina posluje. Pomemben negativen vpliv je imelo tudi poslovanje Geoplina, ki je bil zaradi vojne v Ukrajini izpostavljen nedobavam ruskega zemeljskega plina in visoki volatilnosti cen zemeljskega plina, so pojasnili.
Na rast prihodkov sta poleg višjih nabavnih in prodajnih cen pogonskih goriv in energentov vplivali tudi z nizkimi cenami spodbujena povečana količinska prodaja goriv in derivatov ter priključitev družbe Crodux derivati dva v skupino.
Skupina Petrol je lani prodala 4,2 milijona tone goriv in derivatov, kar je 13 odstotkov več, kot je bilo načrtovano. Zaradi visokih nabavnih cen vseh energentov ter vpliva regulacije cen goriv in drugih energentov se povečanje ni odrazilo v prilagojenem kosmatem poslovnem izidu. Ta je znašal 372,5 milijona evrov oz. 58 odstotkov načrtovanega.
Bruto dobiček iz poslovanja (EBITDA) je dosegel 95,9 milijona evrov, kar je 32 odstotkov načrta. Največji negativni vpliv na to je imela regulacija pogonskih goriv na vseh trgih, katere učinek je po ocenah znašal 180,1 milijona evrov.
Na EBITDA skupine je pomembno vplival tudi negativen poslovni izid v družbi Geoplin, ki je posledica nedobav zemeljskega plina po ruski pogodbi ter regulacije drugih energentov na trgih Slovenije in Hrvaške.
Za leto 2022 je skupina načrtovala čisti dobiček v višini 158,3 milijona evrov. Po ocenah je beležila 12,1 milijona evrov izgube.
Vse leto so veliko pozornosti namenjali obvladovanju stroškov, vendar se odstopanju glede na načrt niso mogli v celoti izogniti. Stroški so po oceni znašali 477,7 milijona evrov, po načrtih pa naj bi 452,5 milijona evrov. Glavnina rasti je vezana na povečano prodajo, predvsem na stroške logistike, so pojasnili.
Spremenjenim okoliščinam je morala družba prilagoditi tudi investicijska sredstva. Za nadaljnji razvoj naj bi po načrtu namenili 100 milijonov evrov, po oceni pa so jih 60 milijonov, od tega več kot polovico za projekte energetske tranzicije.
Ocenjeni podatki ne vključujejo morebitne zahtevane povrnitve škode, ki je v letu 2022 nastala zaradi regulacije cen goriv v Sloveniji (v višini 106 milijonov evrov) in na Hrvaškem (v višini 52,1 milijona evrov), so še navedli.