Da ne bo pomote: ena prestava več ne pomeni kakršnegakoli sestopa v tehniki, tehnologiji, kakovosti ali čem podobnem. Le (tudi) manj zmogljivim motorjem in (tudi) manjšim Aavtomobilom je namenjen novi DSG.
Novi menjalnik DSG namreč zaznamujeta dve lastnosti. Prvič: namenjen je motorjem z do 250 njutonmetrov navora (‘stari’ jih prenese 350) oziroma z do 125 kilovatov moči. In drugič: njegova zasnova je v marsičem drugačna od že poznanega šeststopenjskega DSG.
Priljubljenost obstoječega menjalnika DSG je namreč narekovala širitev ponudbe. Tudi v manjše avtomobile koncerna VAG, na primer v Pola. Toda DSG s šestimi prestavami je pretežak in predolg (gledano od vstopne osi) za vgradnjo v manjše motorne prostore. To pa je zahtevalo povsem novo zasnovo, začenši pravzaprav na praznem listu papirja.
Shematski princip je sicer ostal enak, je pa praktična izvedba drugačna. Že sklopka, denimo, ni več večploščna v oljni kopeli, temveč suha enolamelna. Pravzaprav je dvolamelna in z eno osrednjo ploščo; prva lamela služi prvemu menjalniku, druga pa drugemu, saj vemo, da je DSG pravzaprav sestavljen iz dveh menjalnikov v enem ohišju.
Druga pomembna novost je ločenost hidravličnega nadzornega sistema od menjalnika. Oba sta sicer še vedno v enem kosu, a imata vsak svoj oljni sistem. Zdaj črpalka sistema ni več mehanska, ampak električna, za njo pa je akumulator olja pod tlakom. To pomeni, da črpalka deluje le, ko je to potrebno, v povprečju pa teče samo 20 odstotkov časa, če avtomobil vozi po EU-ciklu za merjenje porabe goriva. To spet pomeni malo manjšo porabo goriva.
Takšna zasnova prinese še nekaj prednosti: ker sta oljni kopeli ločeni, je lahko zato (ob dobri zasnovi) olja manj, poleg tega pa je lahko olje za črpalko drugačno, se pravi primernejše za delovanje hidravličnega sistema nadzora menjalnika. Tudi zaradi smotrnejše konstrukcije na splošno je DSG 7 za 23 kilogramov lažji od DSG 6, obenem pa tudi krajši (zaradi že zapisanih osnovnih, izhodiščnih zahtev), čeprav ima eno prestavo več.
Po besedah Volkswagnovih snovalcev ima novi menjalnik tudi dober potencial pri drugih tehnologijah (bolj ali manj) bližnje prihodnosti: omogoča namreč še uporabo tehnologije start/stop (oziroma stop & go; za počasi premikajoč promet) in uporabo v hibridnih pogonskih tehnologijah. Tehnično ima torej lepo prihodnost.
Lepe možnosti pa ima tudi v sedanjosti; po Volkswagnovih analizah je v vsem najmanj enak ali boljši od vseh drugih menjalnikov, le glede cene se ne more primerjati s klasičnimi ročnimi menjalniki. Sicer so pri tej analizi pozabili na subjektivno oceno (marsikdo še vedno raje sam nadzira delovanje sklopke in proces vklopa prestav), a prodajne številke po vsem svetu (oziroma kjer Volkswagen prodaja avtomobile), še posebej pa v Evropi in v ZDA, kažejo, da priljubljenost (beri: prodaja) avtomobilov z menjalnikom DSG močno raste. Tudi to, da številni močni tekmeci napovedujejo podobno tehniko, dokazuje odličen potencial tega menjalnika.
Sprva bo ta menjalnik na voljo v Golfih (tudi Plus in Variant) ter v kombinaciji z motorjema 1.4 TSI (90 kW) in 1.9 TDI (77 kW), sicer pa ga bodo sčasoma ponujali v avtomobilih od (novega) Pola do Passata.
Če upoštevamo, da je bilo v Nemčiji skoraj četrtino vseh novih Touranov lani opremljenih z DSG, Passatov Variantov pa skoraj 30 odstotkov, se zdi razvoj novega DSG povsem logična odločitev. In ? če sodimo po naših izkušnjah, tudi iz te predstavitve ? pravilna.
Zgodovina menjalnikov z dvema sklopkama
Že v štiridesetih letih prejšnjega stoletja je neki nemški inženir razmišljal in teoretično pokazal takšno zamisel. Tak menjalnik so mena celo izdelali za tovorna vozila, imel pa je dve stopalki sklopke . . o zapletenosti uporabe in o uničeni mehaniki ni poročil. Šele elektronika je (skupaj z natančno in zanesljivo hidravliko) omogočila dobro praktično rešitev, ki jo je Volkswagen začel snovati v devetdesetih letih 20. stoletja. Premierno so ga pokazali v Golfu R32 leta 2003, leta 2004 so ponujali štiri modele s takim menjalnikom, lani 75 (skupaj z različicami), letos pa jih bo že več kot 100. Samo lani so izdelali 400 tisoč DSG-jev, vsega skupaj pa več kot milijon.
Enake menjalnike vgrajujejo tudi v avtomobile drugih znamk koncerna, od leta 2005 pa ima ‘DSG’ tudi Bugatti Veyron 16.4. Še letos pričakujemo menjalnike s podobnim principom delovanja v Beemvejih in (zelo verjetno še letos) tudi v Volvih, kar seveda pomeni, da je v tej igri tudi Ford.
Manjša poraba . .
V neposredni primerjavi (obakrat Golf 1.4 TSI 122 kW) je DSG (7) vidno boljši od ročnega (6) menjalnika. Z DSG-jem porabi avtomobil povprečno 5, 9 litra goriva na 100 kilometrov in v okolje spusti 139 gramov CO2 na kilometer, z M6 pa porabi 6, 3 litra in izpusti 149 gramov CO2 na enakih razdaljah.
Še ena primerjava je zanimiva: Golf 1.6 FSI Automatic proti Golfu 1.4 TSI DSG 7. Poraba zadnjega je za 22 odstotkov manjša (NEDC, mešani cikel), pospešek z mesta do 100 kilometrov na uro pa za 14 odstotkov boljši. Prepričljivo tako za privržence ročnih kot za ljubitelje samodejnih menjalnikov.
In cene?
‘Stari’ DSG je bil v Sloveniji za 1.800 evrov dražji od klasičnega menjalnika, enak prirastek k ceni pa napovedujejo tudi za novi DSG 7. To pomeni, da je cena za oba menjalnika DSG enaka, a je treba upoštevati, da v enaki različici avtomobila nista oba na voljo. DSG 6 ostaja v ponudbi predvsem za motorje z večjim navorom.
Koliko prestav v prihodnosti?
Pri Volkswagnu trdijo, da bo optimalno število prestav v avtomobilih z motorji z notranjim zgorevanjem od šest do deset. Število bo odvisno od velikosti avtomobila (zaradi omejenega prostora in tudi zato, ker v ‘poceni’ avtomobilu ni smotrno ponujati dragega menjalnika) in od skladnosti števila prestav z motornim značajem, da bo poraba goriva čim manjša.
Volkswagnovi patenti za DSG
Volkswagen je za DSG zaščitil okoli 170 patentov. Zdaj menda z zanimanjem čakajo, kako bodo (so) tekmeci zasnovali podobne menjalnike brez uporabe njihovih rešitev.
Vinko Kernc, foto Volkswagen