Tehnika: Komunikacija med vozili

17. 9. 2007
Deli

Na straneh črne kronike lahko vsak dan prebiramo, kako ljudje izgubljajo življenja v prometnih nesrečah. Vzel mu je prednost, spregledal je kolono in se zaletel vanjo, ni opazil znakov za delo na cesti . . Avtomobilske tovarne se že nekaj časa trudijo, da bi bilo takšnih nesreč čim manj.

Pred 14 dnevi sem zaviral ‘na polno’, ker se je na mojem pasu pojavil rdeč Mustang in prehiteval kolono. Na srečo se je vse dobro izšlo, Američan je našel luknjo med tistimi, ki jih je prehiteval, ter se umaknil. Dva tedna prej mi je prednost kljub trikotniku, ki označuje uvoz na prednostno cesto, izsilila ženska, ki je imela v avtomobilu otroka in se ji je verjetno mudilo na težko pričakovan dopust. Le dan prej pa me je voznik Mondea spregledal, ko je menjal pas na začetku avtoceste, saj se ni prepričal, ali po njem že kdo vozi . .

Zagotovo se vam je že zgodilo kaj podobnega. Nesreča ni bila daleč, a jo je vaš šesti čut nekako predvidel in v pravem trenutku ste stopili s stopalke za plin, morda celo na zavoro.

Ljudje smo le ljudje in vsi delamo napake. Avtomobilske tovarne se že dolgo časa ukvarjajo s temi napakami in jih poskušajo preprečiti ali vsaj zmanjšati njihove posledice. Le poglejte sisteme, kot sta ESP, Pre-Safe . .

»Vožnja je zelo zapleteno početje. Predvidevanje, kam bo zapeljal drugi udeleženec v prometu, je lahko bistvenega pomena. Tako kot vožnja sama, « je dejal Hans-Georg Frischkorn in potrdil izkušnje iz prakse. Večina nesreč se namreč zgodi čisto po nepotrebnem in za marsikatero ni kriva prevelika hitrost. »Tehnologija V2V povečuje zavedanje voznika o pomenu varnosti v prometu. Ta ‘šesti čut’ pomaga pri izboljšanju prometnega toka, « je nadaljeval Frischkorn.

Tako je komunikacija med avtomobili ključna pri izboljšanju varnosti. Na primer, če bi avtomobil vozniku jasno ‘povedal’, da mu nasproti z veliko hitrostjo prihaja motorist, bi voznik še zavil levo?

General Motors je skupino novinarjev povabil na dirkališče in predstavil svoje sisteme, ki se pravzaprav ne razlikujejo dosti od sistemov, ki jih razvijajo tudi drugi avtomobilski proizvajalci. Nekatere sisteme izdelujejo določene avtomobilske znamke skupaj, opirajo se tudi na znanje univerz, specializiranih podjetij in inštitutov. Vsem pa se zdi pomembna tehnologija brezžičnega prenosa podatkov (na kratko o njej v posebnem okvirčku). In kako lahko sistem V2V prepreči nesreče? Poglejmo si različne scenarije.

Vsi so zraven

Ne le GM, tudi Daihatsu, Honda, Mitsubishi, Yamaha, Nissan, Toyota, Ford, DaimlerChrysler, BMW, Philips, Audi, Renault, Fiat, Opel, NEC, Volkswagen, PSA Peugeot Citroën, Siemens in druga podjetja so vpletena v najmanj šest projektov, ki so podobni GM-ovemu V2V.

Tehnologija

General Motors (v tem primeru z vozili Cadillac, Saab, Opel in Chevrolet) se je pri tehniki medsebojnega zaznavanja vozil (V2V - vehicle-to-vehicle) oprl na preizkušeno tehnologijo, s katero ste se v podobni obliki zagotovo že srečali pri uporabi osebnega računalnika in brezžičnega interneta. Srce sistema so mikroprocesor, GPS sprejemnik(i) (Global Positioning System) ter brezžična povezava WLAN. Vozila, opremljena s takšno strojno (in ustrezno programsko) opremo, so si sposobna izmenjevati podatke o hitrosti, lokaciji, pospeševanju, zaviranju in smeri gibanja. Podatki se pretakajo po temu namenjenih omrežjih, prenašajo pa jih lahko vozila, infrastruktura … Že zdaj je vse več novih avtomobilov opremljenih s tipali (radarski tempomat, senzor za dež, parkirni pomočniki …), ki pomagajo voziti avtomobil, ga zavirati ter opozarjajo na menjavo voznega pasu in udeležence v mrtvih kotih. Sistemi uporabljajo za identifikacijo nevarnosti že vgrajene in v praksi uporabljene sisteme. Vklopljene meglenke obveščajo, da je megleno, vklopljeni brisalniki, da dežuje …

Problemi in prihodnost

Avtomobilski proizvajalci so istega mnenja, in sicer da je prihodnost takšnih sistemov blizu, vendarle pa je še marsikaj potrebno: naprej standardizacija (GPS in WLAN sta sicer dobra in ne draga osnova za začetek), drug, še večji zalogaj je opremljenost vseh udeležencev v prometu z ustreznimi sistemi, ne nazadnje pa je nujna tudi zanesljivost delovanja, saj je najmanj, kar bi si želeli, da bi sistemi opozarjali kar tja v en dan. Na preizkusih, ki smo jih na Hungaroringu (Madžarska) opravili z vozili General Motorsa, so se pojavljale motnje v siste­mih. Napake so bile pričakovane, saj te sisteme še vedno razvijajo. Pomembna je tudi varnost, ki je zelo povezana z zanesljivostjo sistemov. Izpopolniti bo treba tudi način prikaza opozoril. Na testiranju smo vozili tudi Chevroletovo Epico, ki ni imela barvnega zaslona, ampak prirejen volanski obroč, na katerem so se izpiso­vala opozorila. Prevozili bomo sicer še veliko kilometrov, preden bomo tovrstne rešitve (ali njihove izpeljanke) uporabljali v praksi, a pobude so, denar, čas in tehnika pa se tudi vlagajo v sisteme, ki bodo zmanjšali število prometnih nesreč in njihove posledice. Zato lahko s tovrstno dejavnostjo tovarn le soglašamo.

Mitja Reven, Foto: GM

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja