Tesla je v Sloveniji preskočila pomembno birokratsko oviro. Sistem za avtonomno vožnjo pod nadzorom, Full Self-Driving (Supervised), krajše FSD, je dobil regulatorno zeleno luč, zato ga bo ameriški proizvajalec lahko začel vključevati v avtomobile na slovenskih cestah. A izraz »samovozeči« je treba vzeti z veliko rezerve. Voznik bo še vedno voznik, ne potnik.
FSD lahko prevzame precej več nalog kot običajen radarski tempomat ali sistem za ohranjanje vozila na voznem pasu, toda človeka za volanom ne odveže odgovornosti. Med uporabo mora spremljati cesto, promet in odzive avtomobila ter biti pripravljen posredovati.
Tudi avtomobil bo nadzoroval njega. Če bo sistem ocenil, da voznik ni več dovolj pozoren, ga bo na to opozoril oziroma uporabo funkcije prekinil.
Zadremati, pisati sporočila ali med vožnjo gledati film torej ne bo prišlo v poštev. Z regulatornega vidika avtomobil kljub imenu sistema ne postane avtonomen.
Slovenija ni pisala novih pravil samo za Teslo
Zanimivejši del zgodbe se skriva v ozadju odobritve. Slovenija zaradi Tesle ni spreminjala svoje prometne zakonodaje. Vrata je odprla odločitev z Nizozemskega.
Tamkajšnji homologacijski organ RDW je za novo tehnologijo izdal začasno evropsko homologacijo, AVP pa jo je priznala tudi za Slovenijo. Takšen postopek evropska pravila omogočajo pri novih tehnologijah in konceptih, ki še ne sodijo povsem v obstoječe homologacijske okvirje.
Postopek s tem sicer še ni povsem končan, saj je začasna homologacija povezana tudi z nadaljnjo odobritvijo na evropski ravni.
Slovensko ministrstvo za infrastrukturo in energetiko pri tem ni bilo le opazovalec. Državni sekretar Marko Dvornik je razkril, da so se glede postopka povezali tudi z nizozemsko vlado. Če bi se kje zataknilo v birokraciji, so bili po njegovih besedah pripravljeni pomagati tudi po politični poti.
Minister Jernej Vrtovec je Teslino odobritev na omrežju X pospremil z besedama »Razvojna Slovenija«.
Zelena luč je prižgana, avtomobilov s FSD pa še ni
Kdor danes sede v Teslo v Sloveniji, spremembe še ne bo opazil. Na naših cestah trenutno še ni vozila, ki bi uporabljalo na novo odobreno različico sistema.
Kdaj bo FSD dejansko dosegel prve slovenske uporabnike, je odvisno od Tesle. Proizvajalec je napovedal, da bo funkcijo začel uvajati kmalu, programska oprema pa bo do ustreznih avtomobilov prišla prek brezžične posodobitve.
To je precej značilen Teslin pristop. Avtomobil lahko z novo programsko opremo čez noč pridobi funkcijo, ki je dan prej še ni imel, če jo seveda podpirata njegova strojna oprema in konfiguracija.
Tesla zna tehnologijo predvsem zelo dobro prodati
Ob vsem pompu okoli FSD je vredno dodati še nekaj konteksta. Tesla še zdaleč ni edina znamka, katere avtomobili znajo prevzemati del voznikovih nalog. Podobne napredne vozniške pomočnike imajo tudi številni evropski proizvajalci.
Blaž Poženel, odgovorni urednik Motorevije AMZS, opozarja, da je Teslin sistem dober, ni pa nujno tehnološki čudež, kakršnega bi lahko pričakovali glede na njegovo prepoznavnost.
AMZS je tovrstne sisteme preizkušal tudi skupaj s partnerskimi avtomobilskimi klubi po Evropi. Njihova ugotovitev je, da FSD po zmogljivostih ni bistveno boljši od nekaterih konkurenčnih rešitev. Tesla je bila predvsem precej uspešnejša pri tem, kako svojo tehnologijo predstavlja javnosti.
Evropska pravila ji poleg tega postavljajo strožje meje kot ameriška. Zato posnetki Tesel, ki jih uporabniki objavljajo iz ZDA, niso nujno dober prikaz tega, kar bo sistem znal oziroma smel početi pri nas.
Slovenska odobritev je tako pomemben korak za Teslo, ne pomeni pa prihoda avtomobilov brez voznikov. FSD bo lahko prevzel več dela, odgovornost pa bo še naprej sedela na voznikovem sedežu.
Poglejte tudi: