Obetajo se nam digitalna vozniška dovoljenja, višja omejitev največje dovoljene mase pri B kategoriji in temeljitejše izrekanje kazni.
Evropska komisija je predstavila paket predlogov za občutno posodobitev pravil, ki se dotikajo vozniških dovoljenj. Morda najzanimivejša je ideja o uvedbi digitalnega vozniškega dovoljenja. Tehnične podrobnosti še niso znane, a digitalna dovoljenja bi uvajali skozi preizkusno obdobje, po katerem bodo postala privzeta, medtem ko bo še nekaj časa možno uporabljati tudi fizično vozniško dovoljenje.
Namen digitalnih dovoljenj pa ni le lažji postopek zamenjave ali obnove prek spleta, pač pa tudi lažja identifikacija med državami članicami in hitrejši postopek pridobivanja dovoljenja za obiskovalce, ki prihajajo izven EU. Seveda iz tistih držav, ki imajo podobne prometno varnostne standarde.
Nadalje so naslovili problematiko, ki se pojavlja z velikimi električnimi (in priključnimi hibridnimi) vozili. Dopustna skupna obremenitev pogosto namreč že krepko presega tri tone, medtem ko so nekateri avtomobili že brez potnikov in prtljage težki blizu treh ton. Range Rover Sport, ki je bil pred kratkim v uredništvu, ima na primer najvišjo dovoljeno skupno maso 3450 kilogramov, tehta pa 2750 kilogramov.
Spomnimo, da v izpitno kategorijo B spadajo motorna vozila, katerih največja dovoljena masa ne presega 3500 kilogramov. To mejo bi po novem predlogu zvišali. Ni še jasno za koliko, a govori se, da precej konkretno - na 4250 kilogramov, a seveda le za brezemisijska vozila.
Začrtana bodo pravila o učenju uporabe naprednih asistenčnih sistemov in drugih novih tehnologij, kandidati za vozniško dovoljenje pa se bodo morali učiti tudi ekonomične vožnje. V načrtu je bolj ciljano spremljanje psihofizične pripravljenosti na vožnjo - pri zdravstvenih stanjih, kot je na primer diabetes. Pa potem več spodbujanja starejših voznikov k učenju uporabe novih tehnologij.
Kazni v tujini in prepoved vožnje na ravni EU
Ostali predlogi se dotikajo varnosti v prometu oziroma bolje rečeno izvrševanju kazni. Trenutna pravila to sicer do neke mere omogočajo, a v letu 2019 je kakšnih 40 odstotkov ujetih prekrškov voznikov v tujini ostalo nekaznovanih, ker voznika ni bilo mogoče identificirati oziroma ni bilo mogoče izvesti plačila. Po novem predlogu bi izvršni organi lažje prišli do registra vozniških dovoljenj drugih držav in tudi lažje komunicirali z organi iz drugih držav.
Trenutno zakon pokrije najpogostejše in najhujše kršitve, kot je prehitra vožnja ali vožnja pod vplivom alkohola. Po novem predlogu bi to razširili na prekrške, kot je premajhna varnostna razdalja, nevarno prehitevanje, vožnja v nasprotno smer, pa tudi nepravilno parkiranje.
Predlog omenja še enotnejše in bolje zagotovljene pravice pri obravnavanju prekrškov za tujce, tudi s standardiziranim informiranjem osumljenca za prekršek. Obenem bo narejen enoten spletni portal z zbranimi podatki o prometnih pravilih v posameznih članicah EU in možnostjo neposrednega plačila kazni.
Podkast: Potrjen je konec motorjem z notranjim zgorevanjem – kaj to pomeni za uporabnike in kako naprej?
Velika novost bo tudi prepoved vožnje na ravni EU, ne glede na državo, v kateri je bil storjen prekršek. Po sedanjih pravilih prepovedi v drugih državah ni mogoče uveljaviti, če je prekršek storjen izven države, ki je izdala vozniško dovoljenje.
Zbrane najboljše prakse iz posameznih članic EU bodo predlagali za celotno zvezo - na primer dveletno preizkusno obdobje za mlade voznike in možnost vožnje ob nadzoru odraslih še pred dopolnjenim 18. letom, kar pri nas že poznamo.