Kritičen je bil predvsem do njihovega "ekološkega" odtisa.
Akio Toyoda, predsednik upravnega odbora družbe Toyota in vnuk ustanovitelja podjetja, tudi v času elektrifikacijskega navdušenja ostaja zvest svojemu prepričanju: prisilno prehajanje iz motorjev z notranjim zgorevanjem na električne avtomobile (EV) ni prava pot.
Toyoda že leta poudarja, da prehiter prehod na izključno električno mobilnost lahko prinese negativne posledice za avtomobilsko industrijo in zaposlene po vsem svetu. Opozarja, da bi lahko izguba milijonov delovnih mest v celotni dobavni verigi ogrozila stabilnost številnih gospodarstev. Ob tem vztraja tudi pri okoljskih argumentih: EV še vedno niso tako čista rešitev, kot se pogosto prikazuje, saj je emisijski odtis proizvodnje električnih avtomobilov in njihovih baterij precejšen.
»En EV je po ogljičnem odtisu enakovreden trem hibridom,« trdi Toyoda. Od začetka prodaje prvega modela Prius leta 1997 je Toyota prodala okoli 27 milijonov hibridov, kar naj bi po njegovih ocenah pomenilo enak skupni ogljični odtis, kot bi ga imelo devet milijonov popolnoma električnih vozil — če v enačbo vključimo tudi emisije, povezane s proizvodnjo vozil in baterij.
»Če bi na Japonskem proizvedli devet milijonov EV, bi to zaradi tamkajšnjega načina pridobivanja električne energije (večinoma s termoelektrarnami) celo povečalo emisije CO₂, namesto da bi jih zmanjšali,« še dodaja Toyoda.
Kritiki so se zmotili: Toyota ostaja na vrhu
Toyota se je zaradi počasnejšega vstopa na trg popolnoma električnih vozil že večkrat znašla pod plazom kritik, nekateri so celo napovedovali njen propad. A dejstva kažejo drugačno sliko — Toyota je tudi v letu 2024 že peto leto zapored največji avtomobilski proizvajalec na svetu.
Čeprav pri prodaji EV zaostaja za konkurenco, svojo vodilno vlogo ohranja s prodajo hibridnih in še vedno zelo priljubljenih vozil z motorji z notranjim zgorevanjem. Najnovejši primer je mestni model Aygo X, ki zdaj kot polni hibrid velja za vozilo z najnižjim ogljičnim odtisom med vsemi avtomobili brez možnosti priključnega polnjenja.
Toyoda tudi vztraja, da EV ne bodo nikoli presegla 30-odstotnega tržnega deleža, in poziva k večji usmeritvi industrije v razvoj hibridnih rešitev in sintetičnih goriv. Čeprav priznava, da je bil vodikov model Mirai komercialno neuspešen, Toyota še vedno vidi velik potencial v vodiku — tudi v povezavi z motorji z notranjim zgorevanjem. Podjetje sodeluje z BMW pri pripravi prvega serijskega vodikovega modela, katerega prihod je predviden za leto 2028.
Toyota razvija vse vrste pogonov — in ohranja užitek v vožnji
Kot eden največjih avtomobilskih proizvajalcev na svetu ima Toyota dovolj finančne in razvojne moči, da hkrati izboljšuje svoje hibridne pogone ter širi ponudbo popolnoma električnih vozil. Električna družina bZ se hitro širi, pri čemer so v zadnjem času dodali modela bZ Woodland in električni C-HR. Luksuzna znamka Lexus je nedavno predstavila novi električni ES in prenovila RZ. Po podatkih Bloombergovega poročila pa bosta do leta 2027 na trg prišli še dve novi električni vozili za ameriški trg.
A v Toyoti niso pozabili niti na vozniško strast. Generalni direktor podjetja Koji Sato je nedavno izjavil: »Avto ni pravi avto, če ne ponuja užitka v vožnji.« V prihodnjih letih lahko tako pričakujemo prenovljeni model Supra, ponovno obujeno Celico ter morda celo novi MR2, kar je nakazala že predstavitev prototipa z motorjem, nameščenim na sredini. Lexus pa načrtuje prihod cestnega avtomobila v slogu GT3, verjetno z zmogljivim motorjem V8.
Poleg tega se napoveduje tudi vrnitev priljubljenega FJ Cruiserja, s čimer bo Toyota še dodatno utrdila sloves enega najbolj celovitih avtomobilskih portfeljev v svetovni industriji.
