Morda si težko predstavljamo, kakšno bo življenje leta 2030, a čez trinajst let bi na Toyotinem prostoru na avtomobilskem salonu v Ženevi lahko ogledali serijsko izvedbo študije i-TRIL, s katero si je japonska avtomobilska znamka zamislila prihodnost urbane mobilnosti.
Študija, ki sta jo v sodelovanju razvila Toyota Motors Europe in oblikovalski studio ED2 iz Nice, bi lahko bila verodostojno nadomestilo za avtomobile segmentov A in B, električne avtomobile, javni promet in celo motocikle vseh vrst. Zasnovali so jo v skladu s Toyotino filozofijo Waku Doki (utrip srca), z njo pa so hoteli pokazati, da tudi električni avtomobili lahko povzročijo zvišanje srčnega utripa.
Kot ciljno stranko so imeli aktivno in sofisticirano samsko žensko v starosti od 30 do 50 let, ki ima dva otroka in živahen življenjski slog, živi pa v majhnem do srednje velikem mestu (Small to Medium Sized Town ali SMEST). Raziskave so namreč pokazale, da se v prihodnosti ne bodo toliko razvijale velike prestolnice, kot sta Lonadon in Pariz, ampak bolj majhna mesta v njihovi bližini. Takšnih 'smest' je v Evropi že zdaj veliko, njihovi prebivalci pa se neprestano vozijo po opravkih. Zato bi jim velikokrat prav prišla prav majhna, živahna in okolju prijazna vozila.
Toyota i-TRIL z dolžino 2,830, višino 1,460, koloteki 1,2 in 0,6 metra, težo 600 kilogramov in elektromotorjem ustreza prav takšnim pričakovanjem. Krmilo je urejeno tako, da se prednji kolesi in kabina nagnejo, medtem ko zadnji pogonski kolesi in motor ostanejo v vodoravnem položaju in trdno oprijeti s podlago. Na samosvoj način je urejena tudi kabine, kjer voznik sedi v sredinskem položaju pred potnikoma, zato imajo vsi dovolj prostora in občutka osebne svobode. Upravljanje avtomobila sicer poteka povsem električno brez pedal ter preko projekcijskega zaslona in glasovnih ukazov, seveda tedaj, ko voznik dejansko vozi avtomobil, saj je ta lahko tudi povsem avtonomen.
Novo na Metroplay: Kaj lahko pri e-mobilnosti storimo doma, da zmanjšamo tveganje za požar?
